Pijavška Barjanska pot

Uradno poročilo izleta
Dne 26. 2. 2012 je bil izveden pohodniško-planinski izlet Planinskega društva Iskra Ljubljana. Izhodišče na avtobusni postaji MPP na Lavrici, smer pohoda Barje-Pijavško barjanska pot-Pijava gorica, osvojena dva lokalna griča Brezovski in Gumniški hrib. Število udeležencev 28. Pohod v trajanju cca 5,5 ur je imel tri postanke: dobdorošlica predstavnika Krajevne skupnosti Pijava Gorica v Skednju, malica pri kolegu Franciju, kosilo v Gostilni Čot. Povratek je bile organiziran; del udeležencev je bil prepeljan na izhodišče, kjer so bili parkirani osebni avtomobili, ostali so se vrnili v Ljubljano z lokalnim avtobusom. Vremenske razmere primerne letnemu času (nizka oblačnost, vetrovno, delno sončno). Pot deloma suha, ponekod blatna, ob vzponih po severnih legah ostanki snega). Izlet v celoti uspel. Udeleženci zadovoljni, ranjencev ni bilo.
Tole je pa tako suhoparno, da se tudi podpisat ne upam. Bom dodala moj »dramaturški« vidik, da boste tudi tisti, ki niste bili z nami, začutili radost prihajajoče pomladi in viške energije, ki jo z nami delijo kolegi/ce.
Neuradno je bilo pa takole:
Razpoloženi smo se zbrali na Lavrici; z vseh vetrov smo prihajali, nekateri z avtom, večina z mestnim avtobusom 3 G. Najmočnejša ekipa so bili Pijavčani. Celo podmladek imajo. Sem malce v skrbeh, da se bodo »izločili« iz matičnega društva in ustanovili svojo »Pijavško« sekcijo. Vodnika imajo, organizatorja tudi, spremljevalno prevozniško in gostinsko ekipo tudi……Tokrat je za logistiko od jutra do poznega popoldneva skrbela Francijeva Nataša. Kapo dol in poklon.
Leva, desna, leva, desna……naravnost in počez po ravnem pustem Barju, z zoprnim vetrom in celo nekaj drobnimi kapljicami dežja. Pa Barje ni tako pusto, kot zgleda na prvi pogled. Z malce domišljije in ob literarni podpori Janeza Jalna in njegovih Bobrov se ti pred očmi odvije življenje, kot so ga živeli naši predniki. Kolibe na podpornih kolih, Barje polno vode, po katerih se v drevaku prevaža v kože odeti Ostrorogi Jelen in z očmi išče ljubljeno Jezerno Rožo, vsak njegov gib pa ljubosumno spremlja premetena Ostrozoba Ščuka. Je bilo takrat kaj drugače kot danes??
Pijavška Barjanska pot je projekt, na katerega so snovalci lahko ponosni. Mi smo na informativnih tablah, ki so nas vseskozi obveščale in usmerjale, obnovili znanje o flori in favni na obrobju glavnega mesta.
Prvi temeljit postanek je bil organiziran v Skednju v Pijavi Gorici. Da so Dolenjci boljši od Gorenjcev nam je bilo jasno ob dobrodošlici in prospektu s predstavitvijo kraja, ki ga odlično promovira tudi naša »Pijavška« sekcija. Vsekakor smo nekateri potrdili rek »bolj STAR, bolj NOR«, saj smo preizkusili gugalnico na otroškem igrišču. Glede na to, da je »zdržala« kolega DO-CENTA, je dovolj trdna, da jim tudi mladoletni vandali ne bodo mogli do živega.
Gremo mi po svoje – Jurij Zrnec ? Ne, ne – naš kolega Bojan. Nič skrbi, vse poti vodijo v Skedenj. Če je scenarij dober, je tudi obisk zagotovljen.
Drugi postanek – rezidenca Hrastar. Da dol padeš!!! Sončna lega, zunanja postavitev, izvrstna postrežba, harmonikar Brane, izborni jedilnik, topla pijača po izbiri……v katerem scenariju smo se znašli tokrat? Ni dvoma: Ugani, kdo pride na večerjo (malico)! Lady of the house, Nataša, hvala 28 x.
Res je, naši izleti postajajo vedno bolj zanimivi. Niso več samo planinski, spontano se nadgrajujejo v nekaj VEČ. Kdo ve, mogoče bomo pa čez čas dobili TURISTIČNI odsek, pa KULTURNI odsek, za ALPINISTIČNEGA pa tako ali tako ni dvoma.
Uživam v potepanju z vami in se veselim novih poti. Do naslednjič, ko bom smela z vami deliti iskrive misli, en prav prisrčen pozdrav,
Nadja
Kamnik, 3. 3. 2012
Slike

Hits: 10