Po poti štirih bajerjev

V torek smo se v društvu odločili za en zanimiv upokojenski izlet po poteh štirih bajerjev v bližini Komende. Žal je bila udeležba bolj skromna, a tisti, ki so prišli so bili navdušeni.

Z avtobusom iz Ljubljane do Komende smo se zapeljali, a potem po cesti in gozdni poti do prvega bajerja. Še prej pa smo se ustavili in si ogledali zanimive detajle opreme pri smučarskem muzeju na prostem. Tudi stari čebelnak je bil za ogled.

Po 20 minutah smo tako vstopili v zanimiv lepo opremljen bajer, ki se nahaja sredi gozda. Do njega vodi gozdna pot, a nikjer ne boste našli oznake.

Bajer tu stoji že petdeset let, tako lepo urejen pa je od marca 2020. Lastniki so z lastnimi sredstvi uredili zipline, pomole, splav, pokrite klopi ter pot okoli bajerja. Ob vodi je tudi omarica, v kateri najdete kruh, s katerim lahko hranite račjo družino.

Prečili smo vse tri mostiče tudi visečega na katerem se lahko nekoliko zagugaš. Zip- line nismo preizkusili, morda kdaj drugič.

Sledil je manjši vzpon na greben, od koder smo se spustili proti cesti in mimo naselja Mlake zopet potem  nekoliko bolj navkreber po ozki potki, ki pa je ob mokri podlagi kar precej drseča. Na vrhu tega grebena smo nekoliko pomalicali in kmalu se sledilo nadaljevanje odkrivanja neznanega, celo nekaj markirane poti smo zasledili.

Pot nas je vodila preko strodavnega mostiča čez travnik in v območje bolj močvirnatega terena. Dan prej sem si ogledal teren zato je bilo odkrivanje naslednjega bajerja dokaj znano. Bajer je v obliki ledvičke a je bil že precej oskubljen, saj ni bilo videti nikjer nobenega priliva. Lepo pa smo lahko videli račjo družino. Prav lepo jih je bilo videti, še posebno, ker so bili račkice po presoji pravkar rojene.

Naslednji bajer je bil pa bolj vodnat in veliko rib mora biti v njem. Značilno zanj je tudi večji otoček. Obiskovalce privlačita predvsem zaradi lepih lokvanjev.

Od tu je sledil zopet kratek vzpon do razvalin Križkega gradu. Nastanek gradu najverjetneje lahko postavimo v drugo polovico 16. stoletja. Prva zanesljiva letnica, ki nam priča o obstoju gradu je 1583, ko je bil grofu Ahaciju Turnu izdan urbar. Po starem izročilu naj bi se grof Turn preselil na Križ s Starega gradu nad Kamnikom, ker naj bi leta 1576 v njegovo hčer treščila strela in jo ubila. Po izumrtju Turnov so postali lastniki gradu grofje Auspergi-Turjaški, po njih pa so graščino podedovali baroni Apfaltrerni, ki so ostali lastniki gradu, dokler ga niso med drugo svetovno vojno požgali partizani. Z stolpa je izredno lep pogled na okolico.

Bajer pod gradom, do katerega smo se potem odpravili je Kriški bajer, ki se nahaja na vzhodni strani vasi Križ, ki spada v občino Komenda. Od ribnikov je v občini najbolj poznan prav Kriški bajer. Ribnik imajo od leta 1958 v oskrbi člani Pododbora Kamnik pri Ribiški družini Bistrica in ga imenujejo Ribnik Križ. Pretočnost ribnika zagotavlja potoček, ki omogoča vodi življenje in živost.
Domačini so se nekdaj v poletnem času kopali v vodi bajerja, v zimskem času pa so sekali led ter ga prodajali ali shranjevali v globoke kleti. V bajerju je vedno dovolj rib, od tega je največ krapov. Poleg njih so tudi ščuke, somi, klini in ostale. Gladina vode je skozi vse leto približno enako visoka. Ob Kriškem bajerju stoji brunarica, ki jo je s prostovoljnim delom postavila Ribiška družina Bistrica.

Po malice in počitku smo nadaljevali pohod do Podgorske velikanke in športnega igrišča in naprej do gostilne pri Sonji, kjer smo se poslovili in skupina je potem odšla na vlak pri Bakovniku oz. Duplici, sam pa sem počakal avtobus, da me je odpeljal na izhodišče, kjer sem imel avto.

Izlet je bil za vse zelo zanimiv z lepim toda ne vročim vremenom, tudi sama pot je bila enostavna, kjer smo prehodili 11 km in naredil skoraj 400m višine.  Nobene gneče ni bilo, saj nismo nikogar srečevali. Lepo je bilo in prav prijetno je bilo občutiti neokrnjeno naravo med potjo.    

Klik na sliko za ogled albuma

Hits: 51