Po Svarunovi poti

V organizaciji turističnega društva Škofljica smo na prazničen dan 25. junija bili na 17. pohodu po SVARUNOVI POTI!
Že zgodaj zjutraj, smo po urejenih formalnostih s prijavo, potegnili iz nahrbtnikov dežnike in se podali na pot v dveh skupinah izpod Ruskovega kozolca na Škofljici. Kmalu so ostale za nami vasice Zalog, Gumnišče, Gorenje in Dolenje Blato, Drenik (na kontrolni točki nas je čakalo presenečenje v obliki bogate pogostitve in ogleda starodobnega avtomobila, pa biciklov, starega avto radia….) in Smrjene, kjer smo zopet imeli daljši počitek – zopet pogostitev! Pot smo nadaljevali z vzponom na Vrh nad Želimljami na vrh Zakop (580 m), s katerega so čudoviti razgledi na samo na naše vršace, ampak na vso okolico sredogorja in po Ljubljanskem polju. Žal nam tokrat ni bilo dano videti kaj več, kot goste in debele dežne kaplje, ki so se ravno takrat, ko smo bili na vrhu obliki nevihte popestrile pohod. Tako smo se malo več zadržali v sami cerkvici Sv. Petra (beri vedrili smo), si jo ogledali in prisluhnili bogati razlagi gospoda Petra Pala, ki nam je povedal veliko o njeni zgodovini, freskah v njej, pa še malo več o devetih svetnicah, ki krasijo osnovni stari del cerkvice. S slastnim pecivom nas je tukaj razvajala sama predsednica TD Škofljica!
Vso pot smo se ustavljali ob razglednih tablah ter pomnikih, kjer so opisi številnih naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti na tej krožni poti. Izredno in pohvalno je bilo turistično vodenje ga. Olge Marguč z njenimi opisi vseh mogočih zanimivosti ob poti, ali kar se je tu dogajalo več stoletij oziroma tisočletij nazaj!
Ob spustu v dolino, do Želimelj pod Kureščkom, smo ogledali spomenik in še kaj F.S. Finžgarju, ki je tu služboval v letih 1902 – 1908. Njegovo delo »Pod svobodnim soncem« je pravzaprav povod imenu našega pohoda. Glavni junak Iztok je sin staroste Slavenov (Slovanov) Svaruna, vrhovnega poglavarja, ki je do tedaj v bojih z Bizantinci izgubil vse svoje otroke…..tudi zanj je mislil tako, a………sedaj pa knjigo v roke, če je vsebina že pozabljena iz šolskih dni in izveš prav vse o Svarunu in idilični a tudi težki podobi tedanjega življenja! Veselo na delo !!!
V Želimeljski osnovni šoli smo se zopet naužili kulturnega izobraževanja v obliki kratkega predavanja tamkajšnje učiteljice, pa zopet nekaj za pod zob……pa Škofeljski gasilci so nekaj želeli voziti s kombijem (a ni bilo prevelikega zanimanja) na izhodišče pod kozolec, kjer so nas že čakale Čotove pevke in seveda Čotovi topli obroki!
Zaradi slabega vremena je bila udeležba šestdeseterice nas najbolj zagnanih pohodnikov seveda globoko pod pričakovanji, a bilo je lepo, kaj lepo, nepozabno, saj smo v 6 urah efektivne hoje premagali za 453 m vzponov in 206 m spusta po gozdnih, travniških poteh in vaških cestah in izvedeli marsikaj, za kar je bilo naše znanje do sedaj prikrajšano.
Jasno je seveda, da se vidimo drugo leto na Škofljici ob dnevu državnosti na 18. Pohodu po Svarunovi poti!
Lepo te pozdravljam
Franci

Hits: 4