Za nadomestni planinski pohod sem izbrala Podgrajsko pohodno pot, ki ima sicer več imen lahko je Pot ob Besnici, Vikijeva pot, del poti pa prehodimo tudi po Ostrovrharjevi poti. Vse poti so zgledno označene, za kar se zahvalimo skupini iz Podgrada, posebej g. dr. Viktorju Grilcu, po katerem je tudi imenovana Vikijeva pot.
Pričetek poti je bil pri gostišču Pecelj, previdno smo hodili po cesti v Podgradu, videli odcep za turistično kmetijo Lazar, spomenik Ostrovrharju, mimo, včasih oljarne, pozneje tovarne Arbo, tudi elektrarna še dela, prišli smo do začetka Ostrovrharjeve poti. Tam nas je varstvenica narave Adrijana poučila o velikem zvončku oz. kronci, ki smo jo občudovali na prvem delu poti.
Hodili smo ob potoku Besnica, dvakrat smo ga prečili. Velikokrat smo se ustavili in naredili fotografije ali miže poslušali šumenje potoka. Kaj kmalu smo prispeli do lesene mize in klopi, tam smo pomalicali, si povedli kakšno prigodo, nato pa smo se podali na del poti, po katerem smo se dvignili in že videli prve oznake Debni vrh. Pot je vseskozi lepo urejena, ob grebenu pa so nas pričakale preproge spomladanske rese. Tudi borovničevje se že prebuja. Ponovno kratek postanek pri smerokazih za Pečar, mi gremo v nasprotni smeri do orientirjev za avione iz časov, ko še ni bilo navigacije.
Našli smo tudi letnico 1943. Kratek postanek pri daljnovodih za razglede še malce hoje in že smo bili pri lesenem stolpu na Debnem vrhu. Tu smo se ponovno malce okrepčali, naredili skupinsko fotografijo in se pričeli spuščati po kolovozni poti do ribnika. Laboda sta bila na drugem koncu, pozdravili pa smo žabe, ki so iskale svoje partnerje. Po makadamski cesti smo prispeli do ribnika Krnica kamor pridemo po lesenem mostičku. Tu že slišimo šumenje Ljubljanice in še nekaj poti nas je ločilo do Ribiškega doma, kjer smo naredili zaključek našega nedeljskega izleta.
Zahvaljujem se Sanji za pomoč pri prevozu in Zlatku za fotografije.
