Podutik-Škofja Loka

V pravem pomladnem dnevu od Podutika do Škofje Loke. Najprej na Toško čelo, do sv. Katarine, mimo sv. Jakoba, spust do Legastje. Tukaj kratek postanek za pijačo in kavo. Potem spet strmo v breg do Micke, ki prijazno sprejme vse pohodnike. Še pol urice do brunarice Osovnik, kjer je bilo obiskovalcev toliko, da v pol ure nismo dočakali obare, zato le kos potice in hitro naprej do cerkve na obvezno gasilsko slikanje. Z najvišje točke našega trekinga pa le še navzdol do cilja. Prišli smo še toliko pred odhodom avtobusa, da smo si lahko privoščili dober sladoled.
Razgibano, razgledno, res lepo. Dobrih 22 km in 1300m vzponov in prav toliko spustov.
Adrijana

Mi niso verjeli, ko sem napovedala, da bomo na sobotnem pohajanju šli gori, doli in naokoli. Dobesedno. Kolikokrat se je bilo potrebno povzpeti v 8 urnem pohodu iz Podutika do Škofje Loke bo naknadno pokazal Jožičin sposojeni merilec ( neuki tehniki v srednjih letih nismo našli prave tipke, ki bi nam razkrila višinsko razliko), vsekakor pa na 22 kilometerskem pohodu ni bilo dolgčas. S prstom po zemljevidu je lažje in zračne linije so enostavnejše. Pa je šlo vseeno. Brez izjem in brez godrnjanja, z nekaj postanki ( ki so se multiplicirali v drugem delu pohoda).. Časovno omejeni smo “lovili! avtobus ob 16.10 in ga tudi ujeli smile počutje. Pred 100 leti bi se reklo, da gremo na romanje. Cerkvic na poti je bilo obilo, božjepotnih znamenj še trikrat toliko. Objektov, kjer “Bog roko ven moli” pa tudi ravno prav. smile počutje
Nadja
(klikni na sliko)

Hits: 5