Pohod na Tošč

Točno ob 8,30 nas je dvanajsterica planincev ob cesti za kmetijo Legastja pričakala vodnika Dušana, da nas popelje na zadnji letošnji društveni izlet. Takoj smo krenili v hrib proti 50 minut oddaljenemu domu na Govejku. Že na pol poti do tja smo se dvignili nad megleni pokrov nad kotlino in pogled nam je segal od bližnjega Jakoba, do vrhov v KSA. Pred domom smo ugotovili, da danes, ko ni z nami Marjana, nihče nima fotoaparata. Zadrego je rešil Silvo, ki je s svojim mobitelom naredil nekaj spominskih posnetkov, ki jih vidite na prvi strani, ob pomoči oskrbnika pa je uspela tudi gasilska pred vhodom v dom. Ta stoji pod Igalskimi vrhovi nad dolino Ločnice na višini 727 m. Nekateri smo v domu popili čaj, drugi so zunaj kljubovali mrazu s pomočjo ali brez toplih napitkov iz nahrbtnikov. Pot nas je nato vodila do uro in tričetrt oddaljenega Tošča, najvišjega vrha Polhograjskega hribovja. Ob hoji nas je mestoma pozdravljalo sonce, v gozdu nam je kapljalo na glave z dreves, na severnih straneh je bril mrzel veter, po poti pa se je menjavalo listje, sneg, malo ledu in blata, pa tudi kokosova moka (poglej sliko). Hodili smo malo gori, malo doli, kot da se sprehajamo po Golovcu, le zadnjih petnajst minut strmine nas je spomnila, da se bomo danes vendarle vzpeli na 1021 metrov visok hrib. Na vrhu smo se hitro postavili okoli okrašene smrečice, naredili eno bolj slabo gasilsko (tokrat s povsem novim mojim mobilcem – verjetno ga je zeblo) in jo hitro mahnili navzdol do pol ure oddaljene kmetije odprtih vrat Gonte. Tam je že bil Darko, ki je za nas »šparal« rezervirano mizo. Čakanje na naročene krvavice, pečenice in obaro smo si krajšali s pijačo, ki jo je častil naš vodnik Dušan, ki je pravkar vstopil v klub 50 plus. Zapeli smo mu Kol’kor kapljic tol’ko let – še dobro, da so bile med nami odlične pevke Nataša, Andreja, Lojzka, drugi pa smo pomagali z nazdravljanjem. Urica in pol je minila v sproščenem klepetu, potem pa smo se odpravili proti dolini kar po cesti. Pri posedanju v avtomobile smo si zaželeli še vse dobro v prihajajočem letu – za vsak slučaj, če se ne srečamo pred Prešernom v petek 28. decembra ob 17.uri.
Zaključili smo še en prav lep, čeprav malo krajši planinski pohod.

Slike

Hits: 5