Potepanje po Ljubljani

Tako je bilo. Zjutraj, ko je nehalo deževati, kar smo seveda naročili, smo se zbrali pred univerzo. Prijazna profesorica biologije in vodička po Ljubljani, ga. Majda Kovačič nas je od tu popeljala po poteh starodavne Ljubljane.
Bilo je zelo zanimivo. Pripoved je začela z nastankom Ljubljane. Rimske čase je potem se namenoma izpustila in je nadaljevala zgodbo z prihodom in naseljevanjem Slovanov na tem ozemlju. Veliko zvedeli tudi o gradnji obzidja, katero je mesto varovalo pred Turki. Izreden pečat Ljubljani so dajali Zoisovi časi, časi Valentina Vodnika in nenazadnje seveda novejši dogodki.
Ogled smo tako začeli pri Knežnem dvorcu, kjer je sedaj univerza. Od tu smo tako krenili po Vegovi, kjer je bil pred 200 leti še obrambni jarek z obzidjem in na katerih temeljih sedaj stoji glasbena in baletna šola. Potem smo mimo Pregljeve rojstne hiše, bil je edini Slovenski Nobelov nagrajenec, in Križank krenili ob bregu Ljubljanice proti Šuštarskem mostu. Obšli smo palačo Žige Zoisa in spoznali o palači in njem kar nekaj neznanih dejstev. Zanimivo je bilo to, da je bil prvi pobudnik za osvojitev Triglava, čeprav se tega ni udeležil, ker je bil preslabega zdravja. Njegova palača stoji ob nekdaj glavnem pristanišču na obali Ljubljanice. To pristanišče pa je zamrlo ob prihodu železnice. Še zadnje kamne so namreč tu pretovarjali za gradnjo sedanjega NUK-a. Pri Šuštarskem mostu smo se potem kar nekaj časa zadržali. Ta je bil v preteklosti zelo pomemben povezalni člen med posameznimi deli takratne Ljubljane. Zvedeli smo, da je bil levem bregu kraj, kjer si prebivali premožnejši meščani oz. plemiči in knezi, na desnem pa so prebivali obrtniki(cehi) in nižje od mostu pa trgovci. Že po velikosti pa se je videlo kako premožni so bili. Iz mostu smo mimo palače Tranče krenili proti Mestni hiši. Ta je bila v preteklosti nekoliko drugačna. Potres je bil glavni vzrok sprememb takratne Ljubljane. Nekatere hiše so takrat podrli, kakor Licej, kjer je sedaj glavna tržnica. Mestno hišo so pa dogradili z še enim nadstropjem. Še veliko zanimivosti skriva ta hiša v svojih nedrjih, a je bilo premalo časa za bolj podrobna spoznanja. Ob hiši je tudi spominska tabla o požigu knjig in seveda spomenik Treh rek (sedaj Robbov vodnjak). Ker je primanjkovalo časa smo se kmalu odpravili proti vzpenjači. Na naše presenečenje , nas je častil z vožnjo na grad, Božičev Tone, v zahvalo na dogodek pred leti z Greto pod Begunjščico. Tone in Greta hvala lepa. Takoj, ko smo prispeli na vrh, smo krenili skozi grajsko dvorišče proti dvorani, kjer smo si potem ogledali napovedano 3D-virtualno predstavo. Med tem nam je vodička Majda, razodela še nekaj skrivnosti o gradu in ob njem.(Erazem Predjamski). Sam film nam je prikazoval nastanek naselbin na teh področjih od davne preteklosti, rimskih časov in potem srednjeveške Ljubljane preko obeh vojn do novejše zgodovine. V pomoč so nam bila tudi posebna očala za 3D pogled. Po ogledu smo se odpravili še na grajski stolp in potem peš v dolino. Za ogled je bila Stolnica zaprta in tako smo naš poučni izlet končali ob 14 uri.
Izlet je bil za nas zelo poučen. V imenu našega društva zahvaljujem ga. Majdi, da nam je posvetila nekaj svojega dragocenega časa. Njeno pripovedovanje me je na trenutke tako prevzelo, da sem že začel podoživljati tiste čase. Že sem v mislih pozdravljal g. Zoisa, ki je sedel v svojem invalidskem vozičku, katerega je prvi na svetu izumil in sam tudi skonstruiral.
Prav potrebovali smo, tudi mi planinci ta spoznanja. Saj smo se ob pripovedovanju zavedali, kako so bili naši veliki možje pomembni in to še veliko bolj v tujini kot v naši Sloveniji. Prav njim gre največja zahvala, da kot narod še obstajamo. Lahko smo kar ponosni, da so bili to naši rojaki in z njimi prav tako mesto Ljubljana.
Pa lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 4