Potočka zijalka 2015

ZIMSKI POHOD DO POTOČKE ZIJALKE
Visoko nad Solčavo, na pobočju Olševe na nadmorski višini 1700 m, leži kraška jama, poimenovana Potočka zijalka.
Člani Planinskega društva Iskra Ljubljana smo se v soboto 21. februarja 2015 pod vodstvom naše vodnice Alenke tja odpravili na zimski pohod. Izhodišče pohoda je bila turistična kmetija Rogar, ki se nahaja na nadmorski višini 1250 m ob Solčavski panoramski cesti. Snega je bilo razvno prav, gaz uhojena, enaindvajseterica planincev pa polna volje, da si ogleda kaj se skriva v znamenti votlini. Z zmernim tempom smo lepo napredovali v skupini. Spremljalo nas je sonce in šele na cilju smo ugotovili, da je kar hladno, občasno nas je stresel mrzel veter. Že proti vrhu so nam pogledi uhajali na bližnjo Raduho in verigo Kamniško savinjskih Alp, ki pa so bile mestoma odete v bele oblake.
Pogled v jamo nam je razkril pravljično deželo ledenih kapnikov stalagmitov visokih od nekaj cm do metra in več, s stropa so visele ledene zavese. Po vzklikih občudovanja, ogledovanju in fotografiranju med ledenimi skuplturami smo se vsi zbrali pred votlino za gasilski posnetek in že smo se v nekaj skupinah začeli spuščati. Da smo imeli bolj zanesljiv korak smo si skoraj vsi nadeli male derezice in kot bi mignil smo bili pri kmetiji Rogar. Tu so nas postregli z aperitivom in kosilom po izbiri: klobaso z zeljem, zelenjavno mesno juho ali odličnimi sirovimi štruklji. Zadržali smo se skoraj dve uri, nakar smo se posedli v avtomobile in odpeljali proti domu. Solčavsko nas je ponovno navdušilo s svojimi naravnimi lepotami, zato bomo zagotovo še kdaj prišli.
Potočka zijalka:
V poznavanju preteklosti današnjega slovenskega prostora zavzema Potočka zijalka pomembno mesto – tu se je pred okoli 30.000 leti, zadrževal ledenodobni človek.
Jama, ki meri 115 m v dolžino in je v sredini široka 40 m ter sega v višino od 4 do 10 m, je bila med okoliškim prebivalstvom znana že dolgo. Prve testne izkope je opravil J. C. Gross iz Avstrije. Obsežna izkopavanja je v letih 1928 – 1935 vodil celjski gimnazijski profesor in naravoslovec Srečko Brodar (1893 – 1987). V letih 1997 – 2000 sta v jami raziskovala Oddelek za geologijo univerze v Ljubljani in Inštitut za paleontologijo dunajske univerze; opravljene so bile tudi natančne analize fosilnih ostankov živali.
Kulturna ostalina iz Potočke zijalke obsega kamene in koščene predmete. Najdene so bile lobanje jamskega medveda, kamnita orodja, najpomembnejša najdba je prašivanka, ki velja za najstarejšo šivanko na svetu.To je šivanka brez ušesca, saj je nit tekla skozi votlo kost.
Izkopanine iz Potočke zijalke hrani Pokrajinski muzej Celje.
Adrijana
Klik na sliko za ogled albuma

Hits: 23