Potočka zijalka – zimska avantura

Kolumno naj napišem, so dejali! Če bodo doživetja tako pogosta in intenzivna, bo treba napisati roman! Pobje iz PD Solčava so nam namreč pripravili filmski scenarij in ta dan smo bili smo glavni akterji filma Zimska avantura Potočka zijalka.
Hladna zimska nedelja, 3. februar 2013. Začetek standarden, utečen, preverjen. Udeleženci PD Iskra so se zbrali pod Halo Tivoli, dopolnili in razporedili smo se na Petrolovem bencinskem servisu na kamniški obvoznici. Hladno, vendar jasno in obetajoče jutro nas je pospremilo preko zasneženega in malce ledenega prelaza Črnivec (902 m) v presenetljivo kopno Savinjsko dolino. Gornji grad obilno sneženje predhodnega dne ni doseglo. Zelena trava in oblačna dolina sta nas zavedla v upanju na kopne poti proti Ljubnem, Lučam in Solčavi, kjer smo v Centru RINKA imeli »check point«. Povprečni srednji generaciji našega PD so se pridružili mladci organizatorja PD Solčava, njihovi prijatelji, z nami so bili kolegi iz PD Kamnik in še nekaj posameznikov, ki so vabilo na tradicionalni zimski pohod našli na spletnih straneh in FB strani društva. Nobene nervoze ni bilo čutiti, popili smo kavo, čaj, si namestili gamaše, prijetno klepetali……medtem pa so domačini z visokogorskih kmetij pridno čistili 10 km dolg dostop do turistične kmetije ROGAR (1250 m) , kjer naj bi bil ob 9.30 uradni start. Pol metra svežega snega je padlo ponoči in akcija s traktorji in prostovoljci je trajala kar dobro uro. Da bi šli peš; dajte no, ne zganjajte panike. Domačini obvladajo svoj posel v nulo. Če zmorejo oni, zmoremo tudi mi.

Ob 11.30 je celotna skupina (cca 40 udeležencev) krenila proti uro in pol oddaljeni Potočki zijalki. V svež polmeterski nanos snega so zakoračili mladi pobje, sledili so naši izkušeni malce starejši vodniki. Vztrajnost je lepa čednost….Drago je opravičil svoj priimek, »carsko« je prevzel vodstvo in nam utrl gaz do cilja. Sama pot tehnično nič posebna, standardna, lepo speljana, na nekaterih mestih izpostavljena. Pa smo na cilju. Presenečenje? Zagotovo! V zimskih razmerah narava naredi ogromno »malih presenečenj«, ki jim strokovno rečejo ledeni stalagmiti. Malce bolj nagajivo in igrivo bi jim rekli »polje stoječih lulčkov«. Dimenzije? Za vse okuse in želje.

Nadaljevanje ni za vsako uho in oko…že dr. France Prešeren je v svoji »gostilniški zabavljivki« DOMINUS VOBISCUM podrobno opisal življenjske radosti v 30 kiticah ( stric Google vam jo bo poiskal v celoti), tako da meni ni potrebno na široko nadaljevati aktivnosti, ki so jih »zgodovinski artefakti« sprožili. Nekako takole:

 

Katra ven iz kajže teče,
vid na njiv ( u jam) soldate stat,
od veselja si jo mane:
»Moj ga mat ko sam za scat«
Katra prvega natakne
gori doli vzdihujoč,
niti enkrat ji ne zmakne,
z njim jo drajsa celo noč.znajo fukat kar za dva
Drugo jutro polna njiva (jama),
samih strumnih je devic,
vse počepa in poriva,
saj na svet je dost prasic.
Izmed vseh ljubljanske frajle
najbolj vnetih so pizda,
zaslužile bi kolajne,
Jaz sem Kamničanka, da ne bo kakšnega napačnega sklepanja, Prešerenov praznik pa le primerno odpraznujte.
Skupno kosilo, prijetna družba, gostoljubni domačini, varen povratek in veliiiiiiika zahvala Alenki za idejo in realizacijo, Žigi pa za povabilo in uspešne ponovitve.
Nadja Uršič
Kamnik, 5. 2. 2013

Hits: 17