Prehod PP Pod Srcem – Za Akom

Naši vremenoslovci so ta vikend napovedovali spet en lep dan za obisk gora in ni se bilo težko odločiti. Že v začetku leta smo načrtovali v septembru izlet proti Gozdu Martuljku in prehodu med bivakom pod Srcem in Bivakom III v krnico Za Akom. Pet planincev in planink PD Delo in pet iz PD Iskra Ljubljane smo tako izkoristili lepo sončno nedeljo. Izlet je vodil izkušen ljubitelj in poznavalec Martuljških gora, Pavle, vodnik PD Delo.
Kmalu za opuščenim penzionom Špik smo se popeljali po ozki cesti do parkirišča. Že takoj po opravi nahrbtnikov smo zakorakali v strm kolovoz. Pot je potekala v glavnem po gozdu in le tu in tam smo lahko občudovali 900m ostenje velikega Špika in doline pod nami. Po skoraj dve-urnem grizenju kolen smo prispeli do čistine in nato še nekaj deset metrov do bivaka Pod Srcem. Odpre se čudovit pogled na krnico Pod Srcem. Že zaradi tega se je splačalo priti sem gor. Karavanke, Trupejevo poldne, Lepi Vrh, Kepa, zadaj štrli ven mogočni Dobrač tudi na oba oba Kurja vrhova. Od nikjer drugje se ne vidita Železnica in dolina za Lepim vrhom tako v celoti, kot na dlani sta.
Kar težko smo se odpravili nazaj do odcepa poti PP in po prehodu med dvema slikovitima krnicama pod ostenjem martuljških gora. Pavle nas je potem popeljal nakoliko nekoliko nižje, po suhi strugi hudournika in kmalu smo zagledali ležečega možica in lovsko potko v novo strmino. Travnata in na nekaterih predelih grušnata pot je bila kar zahtevna posebno, ker je bila še nekoliko spolzka. Previdno smo prispeli do vrha čistine na višini cca 1500m, ki je ključna za pravi prehod na drugo dolino Za Akom. Skrenili smo levo najprej po debelo grušnatem terenu in med ruševjem ter nekoliko navzdol ob pobočju. Kmalu smo prispeli do najzahtevnejšeda dela naše poti. Nadeli smo si čelade in se po skalni grapi spustili z pomočjo vrvi, katero so postavili ravno takrat dva planinca. Spust je bil prav adrenalinski. Brez vrvi, bi bilo skoraj nemogoče ta skok preseči. Od tu naprej smo zopet prešli v gozd, in strmo navzdol. Označb ni bilo nobenih in s težavo smo potem našli pravo pot, do Bivaka III.
Tudi tu smo se očarali s pogledi na ostenje Oltarja, Široke poči in Kukove Špice. Bivak stoji tik nad krnico Za Akom pod Široko pečjo v martuljških gorah. Leta 1946 so ga postavili jeseniški alpinisti in planinci. Markirana pot pripelje v bližino bivaka, do zgomjega Martuljškega slapa in do dna krnice Za Akom. Bivak je stalno odprt in je namenjen alpinistom. V njem so štedilnik, 8 ležišč, kurjava ter rezervoar s kapnico. Tu smo se nekoliko okrepčali saj nas je še čakal spust v dolino proti Ingotu in Martuljškim slapovom.
Vlažna, ponekod tudi travnato pobočje, kjer je bil pogled v dolino prav zastrašujoč, je narekovala skrajno previdnost. Pot je bila opremljeno tudi z jeklenico in stopami tako da smo jo lahko varno prehodili. Pri Ingutu smo ob pijači in pogovoru lahko ogledovali čarobno pokrajino okoli nas.
Od koče je sledil še kratek spust po makadamski cesti do naših avtomobilov. Lepo je bilo in vsa zahvala našemu vodniku, Pavletu za res prijeten dan in čudovito planinsko izkušnjo.
Lep popzdrav
Marjan
Slike

Hits: 27