Pristovški Storžič (1759m)

S svojo skromno višino se seveda ne more postavljati ob bok južneje ležečim kamnitim velikanom Kamniško Savinjskih Alp. Je pa zato odličen razgledni vrh bližnje in daljne okolice. Še posebno proti omenjenim velikanom. To njegovo lastnost smo tokrat izkoristili mi, ki smo se podali nanj. Ozračje je bilo kot naročeno, pravkar umito, le najvišji vrhovi so nosili oblačni pokrov. Z Jezerskega vrha, kjer smo pustili svoje jeklene konjiče, smo krenili navzgor, po zahtevnejši poti. Vzpon je bil prav prijeten skozi ohlajen in osvežen zrak zaradi nedavnega deževja. Na vrhu pa, kot je v navadi, tudi tu stoji križ. Napis na njem, ki nosi politično sporočilo, zmoti. A se nismo dali motiti. S pogledi smo motrili čudovito planinsko panoramo in pristavili še besedo ali dve. Sestopili smo po lažji in precej daljši poti, vmes pa se prav po otroško razveselili sladkih borovnic. Preden smo zapustili Jezerski vrh, smo imeli še kratko predstavo s Klausovim avtom. Le ta je zablokiral, zato se ga ni in ni dalo vžgati. Vstopil sem v avto, ker sem bil najlažji in poskušal sprostiti volan, medtem ko sta Klaus in Jan poskušala premakniti vozilo. Nekako ni šlo. A glej ga zlomka, kar od nekod se pojavi mlad deklič, ki posodi svoje moči in skupaj rešimo zadevo. Prav vljudno smo se ji zahvalili, nato pa družno odpeljali v dolino, kjer smo se ustavili pri stari pošti, še prej pa seveda nismo pozabili na zdravilno Jezersko slatino. Upam, da je niste popili preveč……
Dušan Debevec

Hits: 11