Prlekija – Jeruzalemske gorice

Prlekija – Jeruzalemske gorice

Naša Marija, nas je popeljala v svojo rojstno Prlekijo, kjer so še zelo živi njeni spomini na mladost, pa na mladega Tončka iz sosednje vasi….!
In kot da bi se nas vreme usmililo, smo tam preživeli čudovito, z soncem obsijano novembrsko nedeljo.
Seveda je bilo ob startu iz Ljubljane kar nekaj nervoze pri naši, tokratni novi vodji izleta,
Petkovi Mariji, pa čeprav je bila nedelja. Morda je bil vzrok v velikem številu naših planincev, ki so trumoma prihajali na zbirno mesto in avtobus je bil premajhen za vse. Seveda sem ji pomagal z svojimi izkušnjami in še naš Jaka je rešil situacijo z sedenjem na stopnicah, šofer je pa zamižal na eno oko in lahko smo se odpeljali iz nič kaj prijazne Ljubljane. Za popestritev vožnje sem kakšno zanimivo kar sam povedal, pa Mariji se je jezik tudi razvezal, pa pevski navdušenci so že usklajevali svoje note ter jih udejanjali v ubrano pesem, tako da smo bili v hipu sredi Štajerske, kjer nas je že pozdravilo sonce, tako da smo z nakupom bučnega olja v domači oljarni kar pohiteli. Presenečenje pa nas je čakalo v Runeču, rojstni vasi njenega Tončka, ki je zanjo v teh letih že ta stari Tone postal. Bilo je pripravljeno kot za kakšno veselico, ne pa za kratek postanek, zapustitev avtobusa in odhod po pešpoti do Jeruzalema. Njegovi ta mladi so pripravili vse od sladice, do domače zaseke in tunke, domačega kruha in seveda mošta, ki se je v tistih dneh še spreminjal v vino. In naš odhod naprej proti cilju se je zelo zavlekel. Pa to še ni bilo vse, saj nas je sredi poti presenetila še Tonetova sestra moštom iz svojega vinograda. Tako seveda našim pevskim navdušencem ni zmanjkalo goriva in pesem Iskrašev je odmevala sredi Prlekije, a naš cilj je bila – ugibajte – vinska klet v Zasavcih, to je v osrčju slikovitih gričev Jeruzalemskih goric. Naročeno bogato domače kosilo sredi popoldneva je bilo seveda že v stilu bližajočega praznika Martina in slastna gos z prilogami je mnogim napolnila želodce prav do vrha. Nekateri pa smo pustili še malo prostora za degustacije v vinski kleti. V tem okolišu namreč pridelujejo vrhunske sorte vin, kot so šipon, katerega trto so tukaj gojili že davni predniki. Novejše sorte, kot so sivi pinot, chardonnay, renski rizling, laški rizling, sauvignon in muškat otonel, pa so vina vrhunskih kakovosti.
Ko sem pripravljal obvestilo našim planincem za ta izlet sem jim kot zanimivost napisal tudi, da bodo na cilju naše poti izvedeli zakaj tem krajem pravijo tudi – SMEHLJAJ NARAVE.
Mislim, da komentar in razlaga, zaradi prej povedanega, ni potreben!!!
Zadovoljstvo ob poznem prihodu v Ljubljano, je bilo kljub utrujenosti in obrabljenim glasilkam ob tako čudovito preživetem dnevu, popolno. Rekli bi, vsa čast našima Prlekoma Mariji in Tonetu.
Za Iskrin časopis
Franci Hrastar
Slike

Hits: 0