Raskovec

Ko smo se ob sedmih zjutraj dobili v Bohinjski Bistrici je domačinka in planinska vodnica Tina povedala, da je proučila vse navade lokalnega vremena in da danes do popoldneva dežja ne bo. In smo šli. Z avti na Javorje, od tu pa delno po markriranih, še več pa po nemarkiranih poteh preko planine Suha na Mali Raskovec. Ko smo dosegli že lepo višino in pod sabo zagledali Bohinjsko jezero, smo se spustili v samotno dolino Dole, od tu pa nadaljevali strmo navzgor na Mali Raskovec. Na vrhu nam je Tina pokazala vse vrhove, planine in vasi ki so se od tu videli. Izza grebena Rodice so se prav takrat pripodile megle in objele sosednji Veliki Raskovec. Zato smo se vzponu nanj odpovedali. Ker je po slovenski planinski transverzali ravno takrat iz smeri Črne prsti prihitela skupina planincev, ki je nadaljevala proti Rodici, smo tudi mi krenili za njimi. Vendar nas je kmalu ustavila zasnežena pot. Raje smo obrnili in se po poti pristopa spustili v dolino. Vse do izhodišča nas je spremljalo sonce. Ko pa smo se malo pred peto pripeljali v Bohinjsko Bistrico se je ulilo.
Tina nas je lepo vodila po neznanih poteh. Vreme smo imeli idealno, tudi razgledi so bili lepi, čeprav so se na Julijcih kopičili oblaki s katerih so popoldne že visele dežne zavese. Mi smo se z dežjem srečali šele ko smo se pripeljali v Bohinjsko Bistrico.
Adrijana

 

Hits: 5