RCERO – Regijski center za zbiranje odpadkov

Obisk in ogled RCERO (JP VOKA SNAGA)

Torek, 14. januar 2025

Izjemno hitro smo zapolnili predpisano »kvoto« obiskovalcev (25), zato je nekaj kandidatov ostalo na čakalni listi. V hladnem jutru smo se zbrali na parkirišču pred RCERO-m. V svetli in topli predavalnici nas je ljubeznivo sprejel g. Dušan Marc iz sektorja za predelavo odpadkov in nam ob multimedijski pomoči  predstavil delovanje centra. V nadaljevanju smo se skladno s pravili varstva pri delu ustrezno opremili z jopiči (Obiskovalec) in čeladami ter na mestu samem spoznavali aktivnosti sodobnega centra predelave odpadkov. Imeli smo možnost preveriti  delovne faze in procese obdelave, predelave in  se srečati z mojstri daljinskega upravljanja naprav. V dveh urah in pol so udeleženci dobro ozavestili najpomembnejše: SORTIRAMO, SORTIRATE, SORTIRAJO  in RECIKLIRAJMO, RECIKLIRAJTE in RECIKLIRAJMO.

Za zvedave in zainteresirane navajam dejstva z njihove spletne predstavitve:

Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) je najsodobnejši objekt za predelavo odpadkov v Evropi in najboljši primer regionalnega sodelovanja v Sloveniji, ki združuje 56 občin. V njegovih objektih in napravah z inovativno in trajnostno tehnologijo obdelujemo odpadke več kot 800 tisoč prebivalcev. 

Ključno poslanstvo regijskega centra je, da iz mešanih odpadkov izločimo kar največ še uporabnih materialov oziroma surovin ter da iz ločeno zbranih bioloških odpadkov pridelamo kompost.

Regijski center sestavljajo razširjeno odlagališče, čistilna naprava za izcedne vode in objekti za predelavo odpadkov. Novo odlagalno polje je v uporabi od 2009, čistilna naprava za izcedne vode obratuje od 2011, gradnja objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, ki je bila najzahtevnejši del projekta, pa je bila končana konec leta 2015.

Ključni del regijskega centra so trije objekti, v katerih poteka mehansko-biološka obdelava odpadkov. V teh objektih se obdelujeta dve vrsti odpadkov: ločeno zbrani biološki odpadki in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. Sprejeti in razvrščeni so tudi kosovni odpadki.

JP VOKA SNAGA d.o.o. skrbi za zbiranje odpadkov v enajstih občinah, in sicer na območju Mestne občine Ljubljana in primestnih občin Brezovica, Dol pri Ljubljani, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Ig, Vodice in Cerklje na Gorenjskem.

Praznimo 165.408  zabojnikov za odpadke, ki stojijo na zbirnih mestih uporabnikov, skrbimo za odvoz odpadkov z 1.673 eko otokov in iz 72 podzemnih zbiralnic zbiramo odpadke v središču Ljubljane. Poleg tega omogočamo odlaganje odpadkov v devetih zbirnih centrih ter  s premičnimi zbiralnicami v občinah zbiramo nevarne gospodinjske odpadke.

 JP VOKA SNAGA d.o.o. skrbi, da je ravnanje z odpadki hitro, preprosto in zanesljivo. Sistem pa ne deluje dobro brez vas, ki dosledno ločujete odpadke in upoštevate osnovna pravila o postavitvi zabojnikov in ravnanju z različnimi odpadki, tudi kosovnimi in nevarnimi. Prvi korak pri ravnanju z odpadki je namreč njihovo ločevanje. To pomeni, da vsak odpadek odložite v ustrezen zabojnik.

Izvajalec javne službe je dolžan odpeljati le ustrezno zbrane in odložene odpadke. Ustrezno odlaganje odpadkov pa pomeni, da odpadke, ki spadajo v posamezne zabojnike, vedno odložite vanje in ne ob njih. Občinska zakonodaja  namreč prepoveduje odlaganje odpadkov (v vrečkah ali škatlah, kosovnih odpadkov, vejevja in drugega materiala) ob zabojnike ali ob podzemne zbiralnice.

Urejena okolica zabojnikov in skrb za pravilno odložene odpadke so naloge občanov. Druge odpadke (nevarne, kosovne, zeleni odrez ipd.) odpeljete v zbirni center, predate na ustreznih mestih ali zanje naročite odvoz.

Naključen zabojnik na ulici razkrije, da med odpadki pristane veliko hrane – kruh, pekovski izdelki, mlečni izdelki ter sadje in zelenjava – predvsem zato, ker porabe hrane ne načrtujemo, kupimo in pripravimo več hrane kot je potrebujemo, ostankov pa ne znamo s pridom izkoristiti. Zmanjševanje količin zavržene hrane od nas ne zahteva, da se postavimo na glavo. Z majhnimi in preprostimi spremembami bomo uživali v bolj raznolikih obrokih in ob tem še prihranili.

1. Naložite si aplikacijo za kuharske recepte ali izdelovanje nakupovalnih seznamov. Najbolje oboje. Tako boste imeli ideje, kaj storiti s hrano, ki jo želite zavreči, vedno pri roki.
2. V trgovino ne hodite lačni, sicer boste zagotovo kupili ogromno nepotrebnih izdelkov. Vedno vzemite nakupovalni seznam, sicer boste kupovali brezglavo. V trgovino tudi ne hodite vsak dan – hladilnik ni nikoli tako prazen. Določite raje dan ali dva v tednu za nakupovanje, nato pa vsak mesec vsaj enega od teh dni namenoma preskočite.
3. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji. Ste resnično prepričani, da boste v naslednjih nekaj mesecih pojedli XXXXXXL paket slanih palčk z dodatkom sezama? Bodite iskreni do sebe – je to sploh nekaj, kar bi sicer uvrstili na vaš nakupovalni seznam?
4. Hrano pojejte, shranite za kasneje ali pa jo zmrznite.
5. Roki trajanja niso božje zapovedi, so le orientacijsko sredstvo. Kakšen dan čez rok vas ne bo pokončal.
6. Pred hladilnikom vedno sledite načelu PNPV – Prvi Noter, Prvi Ven. Prednost imajo sveže sestavine, konzerva tunine bo zdržala še do naslednje olimpijade.
7. Neugleden kos zelenjave in zmehčan kos sadja sta stvar oblike, ne vsebine. Izkoristite njune hranljive snovi za juho ali smoothie. Tudi pijača iz obtolčene pločevinke ima še vedno isti okus.
8. Kuhajte z glavo, ne z očmi. Če boste kuhali lačni, boste zagotovo skuhali preveč. Če ne veste, koliko skuhati, da bo ravno prav, uporabite kalkulator porcij. Če boste kljub temu skuhali preveč, pa hrano zamrznite. Neko deževno nedeljsko popoldne vam bo zagotovo prišla prav.
9. Ostanki samo izgledajo neugledno, v resnici pa so enako dobri kot takrat, ko so bili še svež obrok.
10. Enkrat na teden si pripravite obrok presenečenja. Iz omar zložite zalogo in presenečeni boste ugotovili, kaj vse skrivate doma.
11. Igrajte se igro »izprazni hladilnik« in poskrbite, da bo lačna vaša slaba vest, ne vi.
    
    

Še zanimivosti:

• Pod ljubljanskimi ulicami se razteza več kot 2.000 km vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
• Skrbimo za ravnanje z odpadki v 154.000 gospodinjstvih (petina slovenskih gospodinjstev)
• Ljubljanske mestne tlake čistimo s stroji, ki vodo reciklirajo, pri čiščenju pa uporabljamo biološko razgradljivi detergent
• Vir pitne vode v Ljubljani je podzemna voda.
•  

Vtise zbrala in ogled organizirala

Nadja Uršič

Odsek VGN

Kamnik, 15. 1. 2025