Izlet na Šmarno goro in Dragočajno

Pohodno-kolesarski izlet 

Še najbolje bom naredil, da napišem, kako smo bili počaščeni z obiskom Darinke Peršl – tudi naše bodoče članice -, ki je povedala med drugim to, kako sta z Dragom, pred mnogimi leti, med drugimi vrhovi osvojila tudi 4478 m visoki Matterhorn, a življenje je šlo svojo pot….. in kljub temu mu je stala ob strani, ko je hudo zbolel…….Pred sedmimi leti ja prav on v društvu predlagal kolesarjenje v Dragočajno, sam sem se zaradi tega, da je društveni izlet na napovedani dan primeren prav za vse planince našega društva odločil in predlagal še pohod na Šmarno Goro in Grmado (danes mo ta drugi del izpustili – spet ta vremenska napoved) in…..….lahko z veseljem napišem, da bo naslednje leto na vrsti že osmi (8) izlet v Dragočajno. Kakor koli ga bomo imenovali, vedno bomo tja gor šli v spomin na našega Draga! Saj take izlete, kot je bil današnji, v zadovoljstvo vseh 34 udeležencev, nikakor ne smemo izpustiti!
Franci
Skupaj že 7. kolesarsko-pohodni izlet, kateri nas sedaj spominja na našega tajnika društva in prvega vodnika Dragota Peršla, se je udeležilo 34 planincev in planink našega društva, kakor tudi gostov iz PD Dela, PD RTV, PD Vrhnika. On je tudi prvi uvedel v našem društvu poleg planinarenja tudi kolesarenje. Saj je bil tudi sam, poleg vsega, tudi vneti kolesar. Da nas je vse lepo spominjalo na pokojnega Dagota se je potrudila Margareta, ki je do dveh zjutraj za nas, kolesarja in pohodnike na Šmarno goro, pekla dobrote , Marija pa prav zaradi nas podaljšala sezono kampiranja in nam pripravila prav prijeten piknik, katerega smo potem zaključili nekoliko višje ob hrustljavih postrveh in mesu na žaru.
Vremenska napoved za nedeljo je bila, da se bo ohladilo, deževalo in da bodo celo nevihte. Zato je bilo kolesarenje odpovedano. In kaj je bilo v resnici. Pravo poletno vreme, sicer z nekaj oblaki, a ti so bili le za prijetno senco. Da pa je bil kolesarski izlet se je potrudil Marjan (jaz) saj le on (jaz) ni ubogal organizatorja in prišel na izlet z kolesom.
Naša prva postaja, kakor sem že omenil je bila pri Margareti. Obložena miza z pijačo in buhteljni in pecivom nas je takoj spravila v dobro voljo. Najprej pa seveda slikanje, za spomin. Naše pomenjkovanje se bi kar še dolgo nadaljevalo, če nas organizator Franci nebi opomnil, da je potrebno priti še na Šmarno goro in v Dragočajno.Tako smo se lepo zahvalili naši gostiteljici in se potem odpravili do Šmartnega, od koder smo se povzpeli na Goro. Sam sem se z kolesom odpeljal do Marije in potem na kolesarsko turo do Cerklja in nazaj.
Tudi snidenje v kampu Dragočajna pri Marije je bilo enkratno. Aperitivček, kuhano vino, potica in še in še. Tudi samo vzdušje je bilo prijetno in brez kakršnih koli izpadov, zato upam, da nas bo Marija še kdaj tako lepo sprejela.
Že dokaj siti od vseh dobrot smo šle potem še na desert, na hrustljave ribe. Lepo jih znajo pripraviti, kakor tudi mešano meso na žaru, saj nekateri ne marajo rib,
pa lep pozdrav
Marjan
Slike

Hits: 9