Stari in Mali grad Kamnik

Po obilnem deževju, ki je zadnje tedne namakalo naše kraje, je tokratni vikend ostal suh. Priložnost za nov, lep, jesenski izlet za otroke. Zbrali smo se pred zdravstvenim domom v Kamniku in našo pot nadaljevali mimo glavne ceste, kjer smo prispeli do table za naravoslovno učno pot. Pot se je hitro začela vzpenjati, vendar nam to ni delalo težav, saj nas je že pri prvem ovinku čakala klopca. Kratek počitek in urno smo stopili naprej. Med hojo smo opazili bodičaste drevesne gobe, obnovili znanje o drevesih in plodovih, ki rastejo na njih, videli smo tudi močerada. Vendar to ni bil edini močerad na današnjem izletu, srečali smo kar štiri. Hitro smo prispeli do Vrta mlinčkov, kjer se je ob manjšem potočku veselo vrtelo pet mlinčkov. Opazili smo Sneguljčico, ki je v svoji bližini imela šest palčkov. Prepričani smo bili, da se je sedmi palček izgubil v gozdu, vendar ne, njegovo domovanje je bil le nekaj metrov po poti naprej. Ni bilo več daleč do vrha, kjer smo skozi ruševine starega gradu vstopili na dvorišče. Videlo se je daleč in kmalu se je odprl tudi pogled na Kamniške planine. In kako so nastale Kamniške planine? Preverili smo, kaj o nastanku planin govori zgodba. Ukletnik verjetno še danes vali kamenje, če se ni že naveličal. Našli smo odgovor na vprašanje, katera je najvišja gora Kamniško-Savijskih alp in poimenovali še nekaj drugih vrhov. To smo se morali naučiti, dobro poslušati in sodelovati, saj nas je ob zaključku izleta čakala domača naloga – delovni list.
Po isti poti smo se vrnili v dolino in nadaljevali skozi ulice Kamnika, ter se povzpeli na Mali grad, kjer domuje lepa grofica Veronika. Nismo je srečali, ker po pripovedovanju domuje v podzemlju Malega gradu, saj je bila tako skopuška, da se je spremenila v kačo in padla v luknjo. Od takrat dalje čaka na rešitelja, ki jo bo spremenil nazaj v lepo grofico. Zgodbo nam je povedala Astrid, saj jo je že dobro poznala. Ker smo bili na današnjem izletu pridni in smo obiskali dom grofice Veronike, nam je za nagrado pustila majhna darilca, ki nam jih je prijazno prinesel bradati gospod. Sam pozna veliko zdravilnih zelišč, zato nam je podaril tudi sušeno mešanico zeliščnega čaja, da bomo planinci ob naslednjem, zimskem izletu pili pravi planinski čaj. Izlet smo zaključili ob okusnem kakavu in se skozi mesto podali nazaj na izhodišče.
Pripis Dora:
Moj cilj je bil dosežen in naloga uspešno opravljena. Ko otroke vprašam ali se nam bodo
prihodnjič ponovno pridružili na izletu iz njihovih ust slišim samo: »JAAAAAAA!« Hvala in se vidimo decembra.

Hits: 9