Stenar

Prav nič obetajoče nas ni sprejela dolina Vrat 31.8.2008. Z Daretom sva bila ta dan namreč namejena na Stenar. Že ko sva krenila v breg je začelo rahlo deževati. Megle in gosti oblaki so naju vedno bolj oklepali. Le vetra ni bilo od nikoder, da bi vse to počistil. No, tudi to sva dočakala na prelazu. Pa tudi hladno je bilo tako, da se moral dati nase vse toplo kar sem imel v nahrbtniku. Odločitev o nadaljevanju je bila na nitki. Le moje vztrajanje, da čutudi le stopim na vrh, mi bo potešilo zadovoljstvo. In kaj je bilo potem? Ravno pod vrhom se je megla kar razblinila. Prikazalo se je sonce in ne samo kar tako. Bližnji vrhovi Škrlatice in Triglava so kar vstali kakor elikani pred mano. Le Razor se je nekoliko, bolj sramežljivo, sake toliko časa prikazoval. Vse kar si lahko poželiš na vrhu ore se nam je uresničilo. Morje megle v dolini in otočki vrhov so kakor namazan kruh z vsemi dobrotami na njem. Kar pojedel bi vse to. Čas nas je po skoraj eno urnem uživanju popeljal še na Bavški Gamsovec. Vzpon je bil kar nekoliko bolj zahteven kakor sem pričakoval. Previdnost ni bila odveč. Tudi mokre skale so narekovale počasno vzpenjanje po klinih in ob jeklenici. Vrhu je bil sicer nekoliko obsijan z soncem, a okoli pa povsod megla. Tako od tu ni bilo tako lepega razgleda. izlet pa smo tako vendarle zaključili v obliki klobase. Ob poti navzdol so nas prav ignorirali kozorogi. Pasli so se kakor, da nas nebi bilo. Le tu in tam je kakšen pogledal, če imamo kaj zanj. Nekoliko bi kritiziral slabo označeno in vzdrževano poz iz Luknje v dolino Vrat. To je pa tudi vse. In super je bilo.
Slike

Hits: 6