Tabor PD Iskra Lj.

Ko me je v novembru leta 2008 naključje pripeljalo med planince PD Iskra Ljubljana, se je zame odprla knjiga, ki je z vsako novo stranjo ponujala priložnosti za rekreacijo, spoznavanje domovine in čezmejnih neznanih krajev, nova doživetja, srečanja in spoznanja. Hoja v gore je ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije, ki ne zahteva veliko sredstev, ima pa izjemne učinke na fizično in duševno zdravje človeka, je zapisano na spletni strani društva. Z vsakim korakom smo dlje in više, odprtega duha vsrkavamo svežino jutra, soparo popoldneva, skrivnost večera, prijetno druženje nas plemeniti, lepota krajine pa se zapiše v zgodovinski spomin. Povprečen planinec žal ni več zadovoljen samo z golo organizacijo planinske ture, vedno znova se pojavlja interes po tistem »nekaj več«. Zakaj ne bi planinskih izletov nadgradili z dodatnimi, zanimivimi vsebinami? Zadovoljstvo ob osvojitvi vrha in varnem povratku domov tako že nekaj let poskušamo dopolniti tako, da dodajamo privlačne vsebine, s katerimi na sproščen, neobvezne način, poučujemo, osveščamo, izobražujemo, spoznavamo in vadimo planinske veščine, se seznanjamo z novo tehnično varovalno opremo, raziskujemo krajevne znamenitosti, vključujemo oglede muzejskih zbirk, se srečujemo z lokalnimi posebneži, lovci, ribiči, ljudskim vremenarjem ….
Ideja o organizaciji planinskih taborov se je porodila v precejšnji meri ravno zaradi interesa članov po daljšem bivanju v naravi in navdušenju nad novostmi pri organizaciji planinskih izletov. Z zavidanjem sem spremljala vsakoletne priprave kolegov iz PD Šmarna gora, ki tradicionalno organizirajo družinske planinske tabore, postavijo šotorišče, opremijo poljsko kuhinjo in jedilnico, organizirajo vsakodnevne težje in lažje planinske pohode….in vedno zapolnijo proste kapacitete do zadnjega prostega mesta. No, ja, idejo bi lahko v celoti kopirali, pa je logistika precejšen zalogaj. Kaj pa, če bi odlično idejo prilagodili našim zrelim letom in ukrivljenim hrbtenicam? Trdna streha nad glavo in primerna postelja nad 1300 m nadmorske višine, to bi pa šlo! Po prvem tridnevnem poizkusu na Koči pod Bogatinom je steklo…..sledili so zimski in poletni tabori s cca 28 udeleženci na Komni, v Logarski dolini, Gorniškem centru Zelenica, na Pokljuki, Valvazorjevem domom pod Stolom, v Bavšici, julija letos pa bomo stacionirani v Domu pod Storžičem in ne dvomim, da bomo uspešni tako v teoretičnem kot tudi v praktičnem delu usposabljanju.
Kako pripraviti, da bo izobraževanje strokovno, druženje pa kljub temu sproščeno in prijetno. Izbiramo in združujemo dva stila: didaktičnega ali pripovednega – predavatelj je v aktivni vlogi, prikazuje in pripoveduje ob pomoči vizualnih sredstev in pripomočkov. Za ta del izkoristimo slabo vreme ali večerne termine, v večini pa izvajamo izobraževanje z interaktivnimi aktivnostmi, kjer predavatelj ali inštruktor spodbujata udeležence pri aktivnem sodelovanju, preizkušanju novosti, izmenjavi mnenj ter omogočijo, da se praktično preizkusijo na terenu. Formirajo se manjše skupine in razporedijo na vadišču. Odločitev o načinu usposabljanja je vedno odvisna od vremenske situacije. Soglasni smo, da je izobraževanje primarno treba izvesti v naravi, na prostem, v sklopu vsakodnevne planinske ture in ob primerno izbrani situaciji ( naravne znamenitosti, geološke posebnosti, arheološke najdbe, zgodovinska dejstva, varstvo gorske narave, vremenoslovje, kulinarične posebnosti področja, specifičnosti krajinskega parka….. V primeru bistvenega poslabšanja vremena in onemogočeni aktivnosti »na mestu samem« si pripravimo rezervnem scenariju v pokritem prostoru, na toplem. S kolegi smo soglasni, da je prvenstvena naloga planinskega tabora izobraževanje, druženje, socialne veščine in družabne večerne aktivnosti pa nagrada za celodnevni trud. Vsako leto se obravnavajo standardne teme in obnovijo znanja s področja orientacije, opremljenosti planincev, varnosti v gorah, prvi pomoči, poznavanju in varstvu gorske narave, prehrani na turah, vremenoslovju, organizaciji in zgodovini planinstva, obnovitvi, analizi in ogledu fotografij z opravljenih tur ipd. Obenem je to priložnost za obnovitev praktičnih znanj izvajanja prve pomoči, izdelave vozlov, vrvne tehnike………..
Informiranje oz. nizanje dejstev je zgolj posredovanje podatkov in novosti, ki udeležence za nekaj časa animirajo, v predavalnici pa po zahtevnih celodnevnih turah utrujeni dremajo in aktivno ne sodelujejo. Ob primerni interpretaciji jim poskušamo posredovati več: doživetje, razumevanje, odkrivanje smisla, iskanje in doživljanje vrednot, vpogled v odnose med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci, pokušino avtohtonih jedi, pregled in določitev vrednot. Planinstvo ni več zgolj ogledovanje, osvajanje vrhov, obiskovanje znamenitosti, ampak iskanje doživetij, odkrivanje novih zgodb in nizanje kakovostnih čustvenih odzivov. Pokušina sira in klepet s pastirjem, ki pozna okolico, lokalne znamenitosti in vremenske posebnosti svojega področja: NEPRECENLJIVO. Srečanje z lovcem, ki desetletja skrbi za krmišče in pozna vsako stezico in drevo: SPOŠTOVANJA VREDNO. Večerni obisk in potopisno predavanje o surovi, prvobitni naravi in zimskem 10 – dnevnem prečenju Norveške na smučeh: NEPOZABNO.
Trudimo se, da so vsa izobraževanja in terenske vaje strokovno vodena in tehnično podprta. Udeležbo na taboru financirajo udeleženci v celoti sami, zato tudi realizacija učnih vsebin poteka po življenjskem načelu DAJ-DAM. Vsi strokovni sodelavci skupaj z organizacijsko ekipo smo prostovoljci: predavatelji, vodniki, animatorji, inštruktorji in svetovalci. Vsaj četrtina članstva PD Iskra Ljubljana je »kompetentna« vsaj na enem področju in s svojimi znanji in spretnostmi »funkcionalno uporabna«. Z veseljem prepoznavam in v organizacijo vključim domače planinske vodnike, obe varuhinji gorske narave in vse kolege in kolegice, ki imajo uporabna znanja s področja zdravilnih zelišč, prve pomoči, kulinarike, etnološkega izročila, ročno spretne kolege in izkušene gospodinje s stotimi nasveti. V družabnem delu tako lahko izkoristimo literarna znanja, poetične izkušnje, mojstrstvo družabnih iger, plesne aktivnosti, inovativnosti v preoblekah, šiviljske spretnosti…………V čast in zadovoljstvo mi je, da so znanja in spretnosti pripravljeni deliti z ostalimi udeleženci in da v aktivnosti po potrebi povabijo svoje kolege, prijatelje (kdo bi si misli, da je FB lahko izjemno pozitiven medij ?! ). Zavedajmo se, da smo »prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje planink in planincev, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov in ciljev«. Če vsak ponudi tisto, kar zna najbolje in je pripravljen to deliti, se za nadaljevanje organiziranih planinskih taborov ni bati.

Večdnevni planinski tabor in druženje v neokrnjeni naravi , ki na dosegu roke ponuja prvobitnost in vsakodnevna presenečenja, je priložnost za doživljanje narave in s na drugačen način. Priložnost, da sile narave opazujemo, doživimo, jih cenimo, spoštujemo in ohranjamo za zanamce ter priložnost, da v večdnevnem druženju spoznamo sebe in druge. Izkaže se, da je preprostost še vedno vrlina, sodelovanje potreba in tovarištvo nagrada.
Z informacijami, ki me vsakodnevno dosežejo preko vseh vrst medijev, se potencial nadgradnje vsakodnevno povečuje in ne dvomim, da bodo uspehi osveščanja vidni in otipljivi. Dolgoročno, seveda. Starostna struktura v društvu sega v povprečju nad pet desetic, so pa kolegi ozaveščeni in izobraženi planinci ter tako idealni »mediji« za prenos znanja in filozofije gibanja in življenja v naravi naslednjim generacijam, saj vedo kaj, kako, zakaj in čemu. Za prihodnost se nam ni potrebno bati. Zanamcem bomo zagotovo pustili tisto, kar smo od prednikov dobili – spoštovanje do narave, domovine in soljudi.
Misli strnila
Nadja Uršič
Varuhinja gorske narave PZS

Hits: 5