Ljudje smo skrivnostna bitja. Ekstrovertirani smo glasni, vidni, spontani in malce bahavi, introvertirani pa tihi, sramežljivi in ​​skoraj neopazni. Ne glede na različnosti pa vsi posedujemo znanja, spretnosti, izobrazbo, vrline in kompetence, ki jih lahko delimo v skupini enakih in enakopravnih.

Že kmalu po vključitvi v PD Iskra Ljubljana sem spoznal, da se družim z izjemnimi kolegi / cami, od katerih skoraj vsakdo na nek način izstopa. Nekateri so mojstri ročnih spretnosti, drugi imajo odlične verbalne sposobnosti, tretji so odlični na fotografijah, četrti obvladajo multimedijsko tehnologijo, nekateri so podkovani na področju prve pomoči, med nami so navdušeni ugankarji, ljubitelji astronomije, pevski navdušenci, folkloristi, talentirani organizatorji, turistični vodniki , ekologija …… Poklicno tako za profesionalne inženirje in tehnike različnih področij, arhitekti, ekonomisti, usposobljene medicinske sestre, gostinci, programerji, naravoslovci… ..potencial, ki mora biti predstavljen v znanju, ki ne sme ostati v osebnih okvirih in ga je nujno treba deliti in širiti.

S tihim zavidanjem sem dolga leta spremljala tabore, ki so jih uspešno realizirali PD Šmarna gora in ideja o organizaciji planinskih taborov je zorela, se plemenitila in dozorela. Ne ravno tabor v klasičnem pomenu s šotori in letno kuhinjo, domačnost običajne planinske koče sem imela v mislih. Več posteljne sobe, topli obrok 1 x dnevno, tekoča voda, če je mogoče, skupni prostor ob topli peči, večerno druženje, planinska pesem, ples, kvizkoteka, predavanje, praktično vaje, ogled filma …..

Decembra 2012 se je zgodil prvi zimski vikend v Planinskem domu na Kofcah. Ključna tema, da spalni prostori niso bili ogrevani in smo spali globoko zakopani pod odejo, je bil somišljenikov in navdušencev na tem, vzorčnem, zimskem taboru dovolj, da je ideja potrdila v klicala k ponovitvi in ​​nadgradnji. Potem je steklo kot namazano. Program usposabljanja smo dopolnjevali, razširjali, k sodelovanju povabili kolegi vodnike in inštruktorje iz drugih društev, navezali in poglobili stike s PD Križe v PD Tržič, izkoristili znanja in pripravljenost prijateljev v kolegij, s katerimi se srečujemo na vodniških v naravovarstvenih usposabljanjih PZS. Zdaj smo realizirali štiri dvodnevne in tridnevne zimske tabore na izjemnih lokacijah (Dom na Kofcah, Valvazorjev dom pod Stolom, Gorniški učni center na Zelenici, vojašnica Rudolfa Badjure na Pokljuki) v treh štiridnevnih poletnih treningih (Dom pod Bogatinom, Dom planincev v Logarskih dolinah v Planinskem učnem centru Bavšica). Iznajdljivosti, idej in dobre volje nam ne manjka.

Planinski tabor je iz družabnega dogodka prerasel v izobraževalno srečanje in dobil pridevnik »usposabljanje«. Programi so temeljito pripravljeni, vsako leto se trudimo poiskati zanimive goste in nove vsebine. Ker smo pri praktičnem usposabljanju odvisni od vremenskih razmer, se aktivnosti dnevno prilagajajo. Trudimo se organizirati različno zahtevne planinske ture, prilagojene fizični in psihični pripravljenosti udeležencev. Tudi zaradi tega, ker imajo vodniki pravico in dolžnost zavrniti udeležbo na zahtevnih turah planincem, ki niso ustrezno opremljeni oziroma nimajo dovolj fizične kondicije. Teoretična in praktična usposabljanja so vezana na področja varnega gibanja v gorah v kopnih letnih in zasneženih zimskih razmerah, ukrepih ob nesrečah, prehrani v gorah, vzdrževanju in ohranjanju fizične in psihične kondicije, prve pomoči, varstva gorske narave. V program po najboljših možnostih vključujemo tudi predstavitev značilnosti lokalnega okolja, flore in favne, organiziramo ogled filmov z gorniško vsebino, pripravimo potopisna predavanja, poskrbimo za zabavni in družabni večerni aktivnosti.

Bogata vsebina za malo denarja, na kar smo organizatorji posebej ponosni. Praktično vsa usposabljanja in podporne aktivnosti brezplačno izvajamo/jo kolegi, prostovoljci, planinski navdušenci, vodniki, inštruktorji, gostujoči predavatelji, mojstri znanj in spretnosti, ki sem jim neizmerno hvaležna za njihov prispevek in na kar sem izjemno ponosna. V današnjem času, ko je denar dobesedno sveta vladar, v naši sredini še vedno gojimo pripadnost, prijateljstvo, tolerantnost, neprofitnost, dobrodelnost. Morebiti niti ne opazimo, ko članice napečejo koš domačega peciva in nas posladkajo, ko kolegi poskrbijo za »tekočo dezinfekcijo« ali kvalitetno vino, ko vodniki animirajo za izobraževanje svoje kolege, ko aktiviramo prijatelje in znance, da nam z glasbo in ostalimi aktivnostmi popestrijo večere, ko brez slabe volje brez nadomestila opravimo/jo oglede in dogovore, ko uporabijo domače materiale in poklicna znanja za izdelavo zanimivih izdelkov, ko si sposodijo opremo in oblačila za dramske vložke, ko poskrbijo za potrebno multimedijsko opremo, ko…….. Vsak po svojih močeh in možnostih. Nismo vedno najboljši, se pa trudimo. In to šteje!

Iskrena hvala vsem, ki me v poplavi idej podpirate in pri organizaciji pomagate. Dokler bo interes, dobra volja in kolektivni duh, se nam za uspešna taborjenja ni bati. V duhu TOVARIŠTVA, seveda. Slovar slovenskega knjižnega jezika ga takole razloži: zavest povezanosti s tovariši in pripravljenost pomagati jim. Se strinjate, kajne?!
Nadja