Talež

Muhasto vreme preteklih jesenskih dni nam je nagajalo za realizacijo drugih načrtovanih izletov, vendar prava jesen v vseh svojih barvah se je pokazala prav ta vikend. Tokrat smo se odpravili na enega izmed manj znanih vrhov na pogorju Jelovice od koder se odpre čudovit razgled na okoliške vrhove Karavank in na Blejsko jezero. Malo jih pozna Talež, a kot je opaziti je to »hišni hrib« domačinov Bodešča, Ribnega in ostalih okoliških krajev. Glede na nezahteven vzpon se na ta hrib odpravijo tudi mlade družine z majhnimi otroki. Okusna hrana in prijazno osebje vabijo – pridemo še kdaj.
Pa vendar smo naš izlet kot vedno začeli v Ljubljani. Zaradi priprav na 21. Ljubljanski maraton smo izhodišče izbrali v Šentvidu pred Ljudskim domom. Sicer ne prav zgodnja jutranja ura, 8.00 je že odbila, ko smo se planinci zbrali na parkirišču iz bližnje diskoteke pa židane volje stopili mladci in mladenke, ki so se odpravljali proti domu na zaslužen počitek, mi pa naši dogodivščini naproti. Najprej smo se odpeljali do vasi Kropa, kjer smo imeli dogovorjen ogled, prikaz in predstavitev kovaške dejavnosti v Kropi ter prikaz izdelave cvekov (pogov. žebljev). V 17. in 18. stoletju beležimo »zlato dobo« kroparskega kovaštva, preko 130 različnih vrst in velikosti žebljev so izdelovali. Vodno moč je dajal potok Kroparica, ki izvira nad naseljem. V 19. stoletju je bilo v Kropi 19 vigenjcev (pogov. kovačnica), danes pa je ohranjena le ena vigenjc Vice. V vigenjcu so ohranjene vse tri ješe (pogov. ognjišče), ki jim je sapo dovajal meh, meh pa je poganjal vodno kolo. Na dan so kovači izdelali do 2.000 žebljev, plačani pa so bili po količini izdelanih žebljev. Cela družina je doberšen del dneva preživela v kovačnici, možje so kovali, otroci po pomagali, žene so kuhale.
Po končanem ogledu smo se odpeljali do vasi Lancovo in se usmerili na gozdno pot ter parkirali v bližini Bodeškega mosta. Od tu je sledil nas vzpon do Lovskega doma Talež. Prijetna gozdna pot, sprva sicer malo blatna, vendar kasneje primerna za hojo nas je z zmernim vzponom po dobri uri hoje pripeljala do doma. Prijetno jesensko sonce, čudoviti razgledi na Stol, Vrtačo, Begunjščico, Kepo, Dobrčo ter veličasten pogled na Blejsko jezero nas je »prikoval« za uro in pol na vrhu. Ker se je bližal čas kosila, v koči pa so ponujali širok nabor jedi smo si privoščili topel obrok. Okusna krvavica z zeljem, gobova juha, ajdovi krapi z gobovi omaki ali borovničev zavitek nas niso razočarali. Predvsem pa prijetno osebje in zgovoren oskrbnik. Še se vrnemo. Zaradi večje količine blata smo se do izhodišča vračali po isti poti in kar na parkirišču opravili rezime ture. Povabilo še na okusne kremšnite v Lesce so bile pika na i za zaključek izleta.

 

Hits: 4