Tradicionalni izlet na Kopitnik 2007

Zjutraj, ko sem zjutraj pomolil glavo skozi okno sem opazil vse mokro od nočnega dežja. Vendar sonček nad oblaki pri vremenski napovedi mi je dajal upanje, da bo vse v redu. Tako je bila odločitev o odhodu že včeraj, dokončna.
Večina pa le ni verjela v to, saj smo na železniško postajo prišli le štirje. Vlak nas je potem mimo Litije, kjer so se priključili še vodička Milka, Srečko in Fani pripeljal v Zidani most. Posebnost letošnjega 8-februarskega pohoda je bila, da smo krenili iz Zidanega mosta. Tu na postaji smo se tako opremili in mimo pekarne kmalu nato krenili strmo proti Kopitniku. Sončni žarki v nasprotnem hribu so nakazovali lep dan. Pot je bila, kljub strmini in nočnemu dežju, prijetna za hojo in je bila lepo označena. Toplo vreme in večkrat tudi sončni žarki so nas spremljali ter nam ponujali izredno pestro pokrajino v dolini reke Savinje. Beli cvetovi teloha, brsti zvončkov in rumene trobentice so bile prava tiha melodija narave. Ob pesmi je pa seveda vse lažje. Prešeren bi bil najbrž prav vesel, če bi se nam priključil. Bolj proti vrhi se je začelo nekoliko megliti, a le za kratek čas. Ko smo prispeli na kopito(vrh)Kopitnika, smo bili vsi očarani nad z soncem obsijano dolino. V prešernem vzdušju smo zapeli Zdravljico, naredili gasilsko fotko, upam da nam jo bo Srečko poklonil ter se počasi odpravili proti koči. Tu smo nazdravili še na Laurico. To je vnučka našega predsednika, vse najboljše Lauri. Dedek Dušan in babica Lojzka sta se kar lepo odrezala.
V koči na Kopitniku smo tako končali naše poslanstvo ter krenili proti koči na Gori. Nekoliko bolj oblačno vreme ni krnilo našega dobrega razpoloženja. Kar naenkrat je bil tu Fračji dol in kmalu nato tudi koča. Mrzlo sobo doma smo napolnili z prijetnim klepetom, pri katerem je bil glavni govornik Franci. Tudi kakšna pesem je zadonela. Lačni so si še nekoliko opomogli, da bodo tako lažje premagali spust v dolino. Gneča na poti v dolino je bila samo potrdilo, da je bila odločitev o današnjem pohodu pravilna. Zaradi prazničnega voznega reda smo potem v Hrastniku čakali vlak kar poldrugo uro. Dež nas je tako počakal, saj se je iz temnih oblakov kar lepo vlilo ravno po prihodu na postajo.
Milka mi je zabičala da moram omeniti napolitankarje. Kdo je to si lahko sami razložite. Zato bi povabil vse naše planince na naslednji izlet, ki bo v nedeljo 18. februarja na izlet v porečje reke Dragonje na Primorskem. Franci bo kmalu pripravil vabilo. Tako, in lep pozdrav
Marjan Klančar
Še pozdrav Francija
Živjo! Končuje se dan kulture, končal se je tudi naš tradicionalni planinski pohod, tokrat za spremembo iz Zidanega mosta strmo v hrib in na Kopitnik (na vrhu smo seveda zapeli Zdravljico), pa na Gore in dol v Hrastnik Rečem lahko le to, da vam je vsem ta pocukranim napolitankarjem , ki ste se ustrašili slabega vremena, lahko le žal, da vas ni bilo zraven. Res je padla tudi kakšna kaplja dežja, ampak garantiram vam, da se ne bi stopili, kajti …tudi sonce nas je kar nekajkrat pozdravilo izza oblakov in … preživeli smo prelep dan v naravi. Škoda le, ker nas je bilo le sedem najbolj optimističnih planincev, kar se tiče vremena, in nismo se zmotili ….pa ni nam žal!!! Kaj več pa izveš na naši spletni strani PD Iskra Tam zbiramo že prijave za naš naslednji izlet, ki bo V NEDELJO 18. februarja v osrčje reke Dragonje, ko se bomo sprehodili ob in nad njo, ter skušali rešiti in seveda razrešiti vse spore glede meje z našimi susedi, saj politika tega ni zmogla polnih 15 let. Organizirali bomo avtobusni prevoz, zato si za takrat rezerviraj čas za 4,5-urni sprehod ob naši južni meji! Upam da dobiš kmalu kakšno fotko z današnjega izleta, saj je bil z nami pomočnik vodičke Milke – Srečko z lečko

Hits: 3