Hrastnik – Gore – Kopitnik – Rimske Toplice

Nekoliko oblačno in dokaj sveže jutro ni skalilo naše dobre volje. Tako smo si že v vlaku ustvarili trdno podlago, za naš naskok proti Gori in Kopitniku. Kar prihajali so na vlak. Od nas 7 v začetku smo končali pri 14. Ko smo se v Hrastniku odložili, so bili prvi že kar na sredi klanca. Lepo markirana pot in izkušenost naših pohodnikov je zagotavljala naš brezskrben in miren korak. Ob debatah in žuborenju suheha listja smo bili kar naenkrat pri koči. Prav presenečeno smo ugotovili, da so bila vrata zaklenjena. Milka, ki dobro pozna navade oskrbnikov je nekoliko potrkala z palico po vratih. V zgornjem oknu nam je glas dejal, da bomo kmalu lahko vstopili. Lepo in prijetno je bilo tako vstopiti v ogrevano sobo. Oskrbnik se je nekoliko opravičeval. Saj njegov urnik ni izenačeval nedelje in praznika. V topli sobi smo se tako odžejali z sladkim čajen in okrepili z dobro malico, katero smo imeli s seboj. Tudi skupinsko slikanje in dobre kremšnite niso izostale. Nadaljevanje poti proti Kopitniku je bil le nekoliko bolj navit sprehod. Pot nas je potem vodila večino po cesti in po lepo uhojenih stezah. Brez posebnosti, a z izrednimi pogledi na zasnežene dvotisočake smo prispeli do Koče pod Kopitnikom. Polna soba planincev in planink je izžarevala planinsko vzdušje. Veselo smo se prisedli. Potem smo nekoliko vzbudili spomine na pretekle pohode in ugotavljali, da smo se nastopajoči nekoliko zamenjali. Skoraj polovica se nam je namreč prvič pridružila na pohodu in večina je bila navdušena. Spet pa mi je nekoliko skalilo dobro voljo spoznanje, da je bazen v Rimskih Toplicah zaprt. To razočaranje sem potem nekoliko potešil z osvojitvijo Kopitnika. Čarobna z soncem obsijana dolina pod goro in pogledi proti brižnjim hribom je tako poplačala moja pričakovanja. Tudi strm spust v dolino je to samo dopolnil. V Rimskih Toplicah nas je presenetil novo zgrajen objekt, ki se lepo poda z okolico, a imel je eno bistveno napako. V bazenu je bilo namesto meglice nad toplo vodo pravo hokejsko igrišče. Seveda vsega so krivi visoki stroški obratovanja. In kaj nam je tako ostalo. Ob vižah harmonike, ob dobri pici in še kom, smo tako prijetno zaključili naš kulturni praznik. Seveda nas že kmalu kliče naslednje druženje. O tem pa nekoliko pozneje.
Lep pozdrav Marjan Klančar
Slike

Hits: 2