Triglav

Beži…vse beži.. Le v dalji planine.
Tam zadaj je naša zemlja zakipela,
zahrepenela, v nebo hotela,
v višino pognala se kot val,
a v naletu pod zvezdami obstal…
Tako strm zdaj sredi višine
okameneli zanos domovine;
bleste se v daljavi razdrti grebeni,
mad njimi, glej zvezde, čuječi plameni;
ko spi naša zemlja,le one nad njo
skrbe z menoj, bede nad nočjo.
Oton Župančič
To je lep uvod za prvi pohod PD Iskra na naš najvišji vršac, naš ponos, naš simbol.
Kako smo se imeli? Bilo je dokaj hladno sobotno jutro in luna je še prikazovala svoj nasmeh.
Ko se je peterica polnih osebnih avtomobilov odpravila proti Pokljuki. Noč se kar ni hotela posloviti in tako smo začeli naš pohod še v trdni temi. Brez problemov smo prebrodili začetno zaspanost in tako smo kmalu v polnem zagonu prečkali Studorski preval in se potem napotili proti Vodnikovi koči. Tudi sončni žarki so pregnali megleno nočno roso in tako smo že lahko občudovali bele vrhove nad Bohinjem in okolico. Z nekaj počitka in osvežitev smo kar kmalu prispeli na našo prvo vmesno postajo. Tu so se nam priključili tudi zamudniki iz Vodic. Ker je bil naš glavni cilj še daleč, smo pot kmalu nato nadaljevali. Jaka se je medtem obtežil še z enih nahrbtnikom
tako, da potem ni bil problem nadaljevati pot proti Planiki. Sonček je stalno preganjal meglice in tako vsaj od tam gori ni bilo prave vročine. Ko smo prispeli vijugasti, lepo uhojeni potki na Planiko, je tam kar močno pihalo. Zato smo takoj smuknili v toplo zavetje prijetne koče. Tudi tu je bilo časa le za nekaj okrepčila in klepeta. Ob tem smo z uspehom prodali kar dve mašince. Po temeljitem dogovoru vodičke smo potem nadaljevali pot najprej do ostenja in potem s pomočjo klinov in jeklenih vrvi proti vrhu očaka. Z več počitki, zlasti ob srečanjih z vračajočih, smo ob 12 strumno zakorakali na vrh 2864m visokega vrha Triglava. Na vrhu smo postali kar nekaj časa. Tudi za krst trojice smo si ga vzeli. Nato smo še kar dolgo upali, da bi se, sicer beli, oblaki umaknili, da nam omogočili ogled v dolino, a tega trenutka nismo uspeli dočakati. Še bolj previdno smo nato sestopili proti Doliču. Tudi tu je bila pot strma in dokaj nevarna. Vsak, bolj izkušen planinec je pazljivo spremljal vsak korak ostalih, bolj neizkušenih planincev in planink ter jim svetoval, kako najbolj varno stopiti. Tako je lepo gladko in brez problemov potekalo vse do ravnine pod steno.
Tu je Ireni je nekoliko zmanjkalo tal pod nogami. Tako je nesrečno padla in zaključila ta dan, z pomočjo helikopterja in vestnih zdravnikov, v bolnici na Jesenicah. Na srečo je bilo le lažja poškodba, tako da je naslednji dan bolnišniško posteljo že zamenjala z domačo. Nekaj dni bo torej morala počivati. No, ostali pa smo ta čas že prispeli na Dolič in si uredili prenočišča in nekoliko spraznili naše shrambo v nahrbniku. S sabo smo imeli tudi karte. Kar naenkrat je prišla noč in prijetna utrujenost nas je pregnala v tople postelje. Le glasno pogovarjanje na hodniku nas je nekoliko motilo, a najbolj zaspani in utrujeni so vseeno lahko odšli na prijetna sanjska potovanja.
Jutro se je prebudilo izredno lepem sončnem vremenu. Kar malce nevoščljivi smo bili na pohodnike, ki so danes naskakovali vrh. Vseeno smo bili veseli, da je vse to ostalo za nami. Toplo oblečeni smo ob deveti uri zjutraj zapustili kočo in se skozi Velo polje odpravili proti domu. Prijetna hoja, najprej sicer po skalah a potem je bila tu tudi mehka trava planene Velega polja. V planšarski koči smo si privoščili tudi kislo mleko, le sira pa je zmanjkalo. Tudi tu smo nekaj časa postali in si nabrali še zadnje moči za sestap. Malce več oblakov se je začelo zbirati nad vrhovi in zato smo pohiteli nadaljevati našo pot v dolino. Z več postanki in okrepčili smo potem vsi varno vstopili v avtomobile in potem do vrha obloženih krožnikov v gostilni lovskega doma v Žirovnici. Še zmeraj pa smo potem imeli nekaj prostora v naših trebuščkih za kremšnito pri Šmonu na Bledu.
Nekoliko večjo sliko našega pohoda si lahko predstavljite ob ogledi fotk na spletnem albumu. Ob tem bi rad omenil, da je vsem enako težko ugoditi in vendar na koncu smo bili vsi zelo veseli in zadovoljni našega uspeha.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
kliknite na sliko, tako si lahko ogledaš slike izleta na spletnem albumu.

Hits: 5