Turska gora

Tura, ki smo jo premagali v enem dnevu, je ena tistih velikopoteznih tur, ki zahteva človeka z vsemi tistimi lastnostmi, ki jih gore v dolgih letih s svojo neposrednostjo izklešejo v človekovem značaju in psihofizični trdnosti. To je bila odločna enotna skupina, kjer je vsak posameznik vložil svoj napor za skupen uspeh. Doživeli smo veliko lepih in nenavadnih trenutkov. Prvi že na začetku naše poti V Koncu, kjer smo srečali avto na široki stezi proti Žmavcarjem. Kaj je lastnik tega štirikolesnika razmišljal, ni jasno. Jasno je le, da mu je narava hitro dala lekcijo in tako obtičan avto je nemarno pustil kar sredi steze. Drugi bolj spodbuden trenutek smo doživeli pri bivaku pod Skuto. Ta popolnoma na novo zgrajen bivak, ki s svojo zunanjostjo oponaša obliko gora in spominja na miniaturen hotel, se lično zliva z okolico. Lepa in koristna pridobitev v naših gorah. Nekaj manj prijetno od ostalih udeležencev je pot doživljala Nena. Imela je težave z želodcem, a se je kljub temu vseskozi zelo dobro držala. Tudi Mili, najstarejša udeleženka, mi je zvesto sledila, njena leta pa, kot da niso nobena ovira. Imeli smo lepo jasno vreme, zato so razgledi bili zelo bogati. Srečanje z drugo skupino na Jermanovih vratih (K.sedlo), ki nas je pričakala odprtih rok, je bilo prav prisrčno. Ob pijači in jedači smo si povedali kopico zanimivosti s poti. Skupaj smo se spustili v Kamniško Bistrico in še enkrat obnovili današnjo turo.
Zahvala vsem udeležencem, še posebej pomočnikoma Janu in Romanu.
Dušan

Hits: 7