Upokojenski na Kranjsko reber

Od prelaza Černivec smo odkorakali po lepo uhojeni in označeni poti navkreber proti vrhu. Bilo je lepo sončno vreme. Že takoj na začetku smo pogledovali po okolici, ki jo je pred leti ranil močan vihar. Le težko se obnavlja še vedno je golota, a počasi čez leta bo spet tako kot je bilo. Do vrha smo prečkali dve cesti nakar smo prispeli do obširnega travnika. V daljavi se je že prikazovala skala, ki je označevala naš vrh. V uri in pol smo že razpakirali naše nahrbtnike in malica se je že začela. A ne samo to , sončni žarki so nam omogočali tudi prijetno toploto in tudi zajemanje barve. Veliko je tudi imel za povedat Franci. Po skoraj dvournem uživanju smo se le odločili za vrnitev v dolino. No vse le ni potekalo tekoče. Regrat nas je namreč vabil, da smo ga ob poti spravlajali v priročne vrečke, zvečer za solato. Tako je običajno vrnitev v dolino hitrejša, a tokrat je bilo obratno. No ustavili smo se tudi v gostišču 902m, kjer smo se ozrli na našo prehojeno pot in potem varno odpeljali proti domu.

Hits: 4