Velika planina – poročilo

V programu današnjega dne je bil predviden izlet na Lovrenc na Pohorju. Zaradi poškodbe vodnika je prišlo do zamenjave. Po dogovoru smo omenjen izlet nadomestili z Veliko planino.
V nedeljo zjutraj ob 8 uri so trije polno zasedeni avtomobili krenili s parkirišča pod Halo Tivoli. Vmesna postaja je bil bencinski servis v Kamniku, kjer smo se pridružili še trije avtomobili. Prišli smo vsi prijavljeni. Stanko se je en dan prej opravičil zaradi prehlada in slabega počutja…… Po pozdravu smo vsi potem krenili proti Kranjskemu Raku. Tu je bil malce problem s parkiranjem. Tako smo štiri avtomobile zapeljali do Štajerskega Raka. To je hotela tudi Marinka s svojim avtom a ni šlo, ker je bilo preveč ledeno. Morala se je vrniti do ceste in tu smo potem nekako le dobili še en parkirni prostor .
Nekaj čez deveto smo se odpravili na pohod. Najprej po cesti, ki je bila dokaj poledenela vendar derez še nismo uporabili. Po 100m smo skranili levo s ceste na gozdno pot. Nekaj snega je res bilo, a je bila pot že dovolj shojena. Lepo v koloni smo tako prišli do križišča. Naša pot se je potem nadaljevala po markirani potki, najprej nekoliko po ravnini in nato v hrib. Gozdna pot nas je potem vodila proti Gojški planini in nato do Male planine in Domžalskega doma, kjer smo se zadržali skoraj celo uro.
Že v začetku vzpona nas je obsijal sonček in izredno lepa zimska idila. Velika planina se ob zimskem času še posebno okrasi. Kristalčki obsijanega snega, pogledi na zasneženo planino in škripanje pod čevlji so nas vse očarali.
V koči smo se glede na izredno pokrajino odločili, da gremo do Zelenega roba, kamor se je večina tudi odpravila. Hoja po snegu je bila nekoliko otežena, vendar pogledi na pokrajino je to vse poplačano. Dolgo se v Zrelenem robu nismo zadrževali. Le skupinska fotka in nekaj za odžejat in že smo se vrnili najprej isti poti, do kapelice Snežne Marije. Tu smo se še enkrat pogled usmerili na pravljično pokrajino.
Naša pot je od tu potekala bolj po celem snegu, kar pa ni bil problem, saj je bil sneg na nekaterih mesti zmrznjen večinoma pa ga ni bilo več kot 20 cm. Tudi hoja po celem snegu je bil svojevrsten užitek. Nekateri so zaradi udiranja hoditi nekoliko počasneje tako, nekateri pa so pohiteli, večina pa smo potem po zasneženi cesti prišli do Male planine in nato po poti vzpona do Gojške planine. Tu smo se odločili, da gremo po bolj položni poti, ki je pa bila nekoliko daljša. Z nekoliko pazljivosti smo tako prispeli do naših avtomobilov in se potem poslovili pri gostišču Resnik.
Lep dan je bil za nami in lepo smo se imeli. Tudi nobenih posebnih problemov ni bilo. Vse je potekalo tako kakor je moralo.
Marjan

Hits: 9