Vertovčev pohod 2015

Na poti proti Ajdovščini je malce rosilo, a kaj hujšehga ni bilo. Tudi jasniti se je začelo, ko smo se bližali našemu cilju. Ko smo prispeli v Ajdovščino smo svoje avtomobile parkirali ob cesti, torej tja, kjer so nas reditelji usmerili. Tu smo si potem pripravili za pohod. Nekateri so se preobuli, drugi navlekli palerino ali dežnik in tako smo potem krenili proti startu. Na začetku smo prečili polje, ki je bilo nekoliko blatno. Po prečenju polja pa smo potem hodili večino po cestah in kolovozih, le še redko po lepo shojenih potkah. Večkrat smo se ustavljali pri stojnicah, katere bile bogato obložene z raznimi čvrstimi in tekočimi dobrotami, predvsem pa s sladkim kakijem, katerih si se lahko kar dobro najedel. Ob poteh smo prebirali table z opisi znamenitosti pokrajine. Tudi poskušali smo nekatere dobrote, za katere je bilo skoraj potrebno nekaj dodati za prostovoljni prispevek. Vreme se je med pohodom dodobra razjasnilo in kmalu smo lahko hodili po topli z soncem obsijani pokrajini. Odprla so se tudi obzorja in krasni razgledi so se kar prelivali med seboj. Zelo lepo se je videla snežna meja med dolino in sosednjimi vrhovi. Prav lepo je bilo za pogledat. Tako se nam je razkrilo celotno pogorje Trnovskega gozda z Gradiško steno, Kucljem, Nanosem, tu je bil tudi najvišji Veliki rob. tam daleč na vzhodu tudi Javorniki in Snežnik na severu obronki Julijcev, tam spodaj pa idilična Vipavska dolina. Ob tako prijetnih pogledih smo po skoraj šestih urah prispeli do cilja. Nekateri so si nakupili kakije, ki so bili tu nekoliko cenejši kakor v naših trgovinah. Po končanem pohodu smo se ustavili še v slaščičatni v Ajdovščini, kjer smo opravili še analizo pohoda. Lepo je bilo .

Hits: 10