Viševnik 2050m

Pa smo dočakali. Težko pričakovani prvi letošnji društveni visokogorski planinski izlet na prelepo zadnjo junijsko nedeljo. Vedno zanimiv in vsakič na novo odkrit dvatisočak Viševnik. Razgledni balkon Julijcev. Tokrat malce drugače, krožno, po desni. Preko Kačjega roba in Srenjskega prevala, nato pa samo še navzgor. V zadnjem delu tudi malce po vseh štirih, tako da je bil občutek visokogorja primerno doživet.
Statistika pravi, da nas je bilo 34. Dva cenjena gosta smo imeli tokrat, skromnega gorskega vodnika in »himalajca« Štefana Lagojo in »staro« znanko Tino/Mici, ki je na vrhu poskrbela, da smo ostali odprtih ust. V radiusu 360 stopinj je naštela praktično vse vidne vrhove, ki jih je narava ustvarila v naši prelepi domovini in nam bogatijo ter lepšajo naše proste dni. Alenka vedno poskrbi, da planinski izlet dobi »dodano vrednost«; tokrat je prebrala odlomek iz biografskega zapisa/knjige Potovanje na streho Evrope pisatelja Ivana Sivca o vzponu na Mont Blanc. Pisatelja in njegovo snaho je na vrh varno popeljal naš današnji gost Še mene je zazeblo v prste na rokah in nogah ob poslušanju dogodivščine zgodnjega jutranjega vzpona. Snežišče, led, veter, nizke temperature, brrrr……
Avtobus nas je popeljal na Rudno polje, od koder smo v svežem in sončnem jutru pogumno in s strumnim korakom zakoračili po gozdni cesti, nadaljevali ob robu smučišča do nekdanje lovske preže, od tam pa na desno v pravljično pokrajino. Travnato, zeleno, ozaljšano z vsemi vrstami zgodnje poletnega oz. pozno pomladnega gorskega cvetja. Pogačice v velikosti oreha so kar silile iz visoke, sočne trave, ki bo čez mesec dni odlična paša govedu, ki se še vedno zadržuje niže, na smučišču in planinah. Okusno mleko je pogojeno z dobro pašo, torej bo tudi Bohinjski sir odličen. Dokazano. Prvi, še sveži in mladi trapist, smo degustirali (in kupovali , seveda) od povratku na Rudno polje. Direktni marketing iz planine Uskovnica, brez posrednikov in DDV!
Z vsakim korakom smo bili višje in kar naenkrat se je pred nami odprla široka, prostrana in razgledna dolina, nad njo pa Mali Draški vrh, Srenjski preval, Rjavina, Triglav. Izjemna pokrajina, cvetoče poljane, kraški pojavi, melišča, strme stene, Julijci na dlani. Še 15 minut vzpona do križišča, kjer se pot na desno odcepi proti Lipanski planini in vrhovom nad njo, mi pa na levo in v skalo navzgor. Kar nekaj previdnosti je potrebno, skala je krušljiva in pozornost je usmerjena v varen in trden korak, ki ne proži kamenja na kolege spodaj. Disciplinirani planinci smo in če se že zgodi nepredviden premik, glasno opozorimo: »Pazi, kamen.«
Vrh je dosežen, razgledi izjemni. Z eno besedo ČU DO VI TO. Preddverje Triglavskega pogorja, obe koči Kredarica in Dom Planika na dosegu roke, Rjavina, Ablanca, Tosc, Mali in Veliki Draški vrh……še pridemo, seveda. Naslednjič pa iz kakšne druge smeri.Prijetna družba smo bili in kljub številčnosti homogena skupina. Toooooliko smo si imeli povedati o preteklih aktivnostih in toooooliko načrtov za poletne ture je bilo obdelanih, da smo ob kavici v legendarnem Šport hotelu komaj uspeli strniti želje in pričakovanja. Poletje se je šele začelo in obeta, obeta. Tudi Cmir pride na vrsto, če ne v enem dnevu, pa v dveh; tudi Velika Baba po zahtevni poti iz Ledin je v načrtu, priprave za poletni tabor v Bavšici pa so v zadnji fazi, takrat pride morebiti na vrsto Rombon, Svinjak zagotovo….Dogajalo se bo, dogajalo. In mi bomo tam, kajne?
Misli zbrala in osebno noto dodala .
Nadja
Kamnik, 29.6.2015

 

Hits: 11