Dan športa je PD Iskra Ljubljana obeležila z pohodom na bližnje vrhove okolice Kamnika. Bilo je pravo vreme za pohod. Pri parkirišču ob Zdravstvenem domu se nas je zbralo 16 planink in planincev. Pot nas je najprej vodila nekoliko po kolesarsko-peš poti, a kmalu nato smo že zakorakali na manjši klanec, ki se je nato spremenil v gozdno pot, sledil krajši odsek ceste, a že po nekaj metrih smo zakorakali na senčno kolovozno pot. Kar hladno je tu postalo tako, da je sledilo slačenje čebule šele ko smo se začeli vzpenjati proti prvemu vrhu, Straži. Pod vrhom na razcepu cest smo tudi naredili tudi prvo skupinko fotko. Sama pot proti vrhu je bila tu precej zaraščena, a kar bogata z marelami, katere si je Ana nabrala za večerjo. Sledila sta dva manjša vzpona, jaz sem jih imenoval ograjeni in borovničev vrh, saj je bila na prvem ob poti žična ograja na drugem pa pravi nasad borovnic. Po krajšem razgledu doline pod nami, žal nekoliko zastrte z drevesi smo nadaljevali proti najvišjemu vrhu današnjega pohoda, proti 711m visokem Lancarju. Kar strmo je bilo in morali smo kar močno zagristi v hrib. Na vrhu je bila tabla z napisom vrha in tu smo naredili tudi skupinsko sliko z razprostrto zastavo PZS. Pot navzdol do prevala je bila prijetna, a kmalu je sledi skoraj neprehodni del poti. Zaraščeno grmovje in visoka trava ste prekrila nekoliko shojeno pot vendar je Ana pred seboj vse sproti čistila in tako smo ostali skoraj brez problemov prispeli do dna poti. Le Silvo se je nekoliko zataknil in okusil trdoto tal pod nogami. A na srečo le z manjšimi posledicami. Od manjše ravnice, kjer je žuborel potoček smo zopet zakoračilo v klanec proti Špici. Najprej na Malo in nato na Veliko. Tu na vrhu smo se najprej vpisali v knjižico in nato se posedli po klopeh, kjer smo si privoščili nekaj prigrizka in enkraten razgled na Kamnik, po že nekoliko zasneženih vršacih KSA pa tudi Julijcih in po dolini od Ljubljane do Kranja ter naprej. Tu na Špici smo se kar nekaj časa zadržali, saj je bil kar osupljiv razgled. Sledil je še spust proti Krniški gori oz. Staremu gradu. Tudi tu smo kar nekaj časa postali, saj ob zelo dobri kavici in pivu, a tudi razgledih se nam ni nikamor mudilo, tako smo tu naredili tudi skupinsko fotko z zastavo. Pot v dolino pa je zahtevalo že kar nekaj previdnosti saj je bilo strmo in na nekaterih mestih tudi nekoliko drseče.
Tako smo zaključili krožno pot zapet pri izhodišču, od koder se je večina podala proti avtobusni ali železniški postaji. Nekateri pa tudi do bližnje slaščičarne, na porcijo sladoleda. Lep izlet je bil čeprav ne v visokogorje, a smo vseeno prehodili okoli 10 km in premagali 600 m višincev.
Marjan
Hits: 46