Zimska tura na Raduho

Vremenoslovci za za vikend napovedovali ugodno vremensko napoved v visokogorju, manj jasnega neba pa v dolini, zato smo izkoristili priložnost in realizirali planiran zimski izlet na dvatisočak, Veliko Raduho. Prijetna skupina enajstih, isto mislečih in željnih lepih, hribovskih doživetij, se nas je odpravilo do izhodišča pri kmetiji Radušnik od koder smo hitro zagrizli v klanec. Sneg, ki je padel pred dvema tednoma, je v senčnih predelih ostal kot lahek pršič, ki je prijetno škripal pod nogami, na osončnih delih pa se je hitro preobražal. V zmernem tempu smo prispeli do koče na Loki pod Raduho, kjer smo opravili postanek in se malo okrepčali iz nahrbtnika, saj je koča kljub skrajno kičastem vremenu (beri nebo brez oblačka) žal zaprta. V popolnem brezvetrju in gledanju na termometer zunaj koče (v senci), ki je kazal +12º C!
Nadaljevali smo proti vrhu, strmina ni popuščala, zato smo si privoščili nekoliko več kratkih postankov na poti kot običajno. Zavedamo se, da morda ni vedno »naš dan« in visoke temperature so dodale, da je bila upehanost hitrejša. Skoraj nepomembno, na vrh smo prispeli vsi, židane volje, s čudovitimi razgledi daaaaaleč naokoli. Malica in čaj, skladiščenje vitamina D za hude čase, skupinska slika in povratek po isti poti. Urno smo stopili in tako v dolino prišli za pol toliko časa, kot smo porabili za hojo navzgor. Vožnja do Kranjskega Raka, kjer smo opravili rezime ture.
Zadovoljnih obrazov in novih izkušenj smo še bolj odločeni, da so tudi izleti na dvatisočake v spodobnih snežnih pogojih primerne za izvedbo, zatorej se ne splača ostati doma.
Dora

Hits: 6