Zimski pohod na Kum – 2008

Zimski pohod na Kum

Letošnji zimski pohod na Kum je bil nekoliko drugačen od običajnih, to velja še posebno zame. Zjutraj smo se skupaj le trije z vlakom odpeljali proti Trbovljam. Število se je za eno planinko, Fani, povečalo v Litiji. Iz Trbovelj sem potem sam odšel proti Čebulovi dolini, ostali pa po cesti. Pozneje se jim je pridružil še Jaka, ki je nekoliko zamudil vlak in potem do prvih ovinkov prišel z svojim avtom.. Sam sem lepo po potki v gozdu, užival zimsko idiliko pokrajine, pokrite z belim snežnim pokrivalom. In tu seveda nisem bil edini. Kar nekaj ljubiteljev planin se je odločijo za bolj razgiban pohod. In ta pohod je bil zame še dodatno razgiban. Nekje vmes sem izbral neko bližnico. Sam nisem bil popolnoma prepričan če gre v pravo smer, le ena sled čevljev mi je nakazovala, da se nekam pride. Na srečo sem došel domačina v bistvu vodnika PD Kum g.Janeza, kateri je čakal svoje kolege. In ker jih ni dočakal sva jo sama mahnila navkreber. Prej sem se seveda prepričal, če to je prava pot do Kuma. V vasi Završje pod Kozlovo glavo sva se potem ustavila v domačiji, kjer so nama pripravilo prijazno dobrodošlico z borovničevcem toplim čajem in zelo dobro suho klobaso. Ob debati nam je čas kar hitro minil. Z planinci, ki so se nam nekoliko pozneje pridružili, smo se pozdravili od prijaznih domačinov in nadaljevali pot čez Čebulno dolino, proti vrhu. Moji planinski kolegi, so se že zdavnaj odpravili v dolino, zato sem tudi sam nekoliko pospešil. Tako sem se poslovil od mojega vodnika in sam nadaljeval z hitrimi koraki proti vrhu. Tu sem spil čaj in poštemplal izkaznico ter se potem z urnimi koraki odpravil v dolino. V Dobovcu smo se potem le dobili skupaj. Na moje presenečenje sem opazil, da sta se pridružila še Milka in Srečko. Skupaj smo potem še nazdravili novemu letu in že nas je preganjal čas za odhod vlaka. Seveda smo si vzeli nekoliko rezerve in smo tako prišli na postajo, kar nekaj minut prej. Ravno toliko, da smo še nekal prigrizli. Ob 14.15 pa lepo varno proti Ljubljani. Moram priznati, da je bil današnji pohod pravo doživetje, ki ga nebom tako zlepa pozabil. Slik pa na žalost nimam, ker mi je fotoaparat nekoliko zaštekal. Lep pozdrav Marjan Klančar

Hits: 4