Zimski pohod na Kum

Ko sem zjutraj prišel na železniško postajo je bila pred blagajno že prava gneča. Zanimivo, da je bilo pred njo največ naših planincev in planink. Dober znak. Obetal se je rekordni obisk našega društva. In res. Proti Hrastniku se nas je peljalo kar 11. V Litiji se nam je pridružila še Fani. Vendar to še ni bilo dokončno število. Na Kumu so nas pričakali še Franci,Adrijana, Srečko in Milka. Daretu in Dragu se je pa bolj mudilo tako, da se nismo videli na vrhu. Skupaj nas je bilo na vrhu kar 18.
Pot na Kum je bila v začetku dokaj strma, vendar kopna in po gozdu lepo postlana z listjem, proti vrhu pa že zasnežena in na koncu po cesti že nekoliko poledenela. Vreme na vrhu pa kakor običajno vetrovno in megleno.
Iz postaje v Hrastniku in prečkanju mostu smo takoj zagrizli v dokaj strm klanec. V začetku lepo v koloni, ki se je proti vrhu nekoliko raztegnila. Kakšnih velikih problemov pri vzponu ni bilo. Le Mirana je preganjala doma strgana vezalka. Po pregovorih naj to ne bi bilo dobro za na pot. Z vztrajnostjo in voljo je ves ta mit premagal in potem zelo zadovoljen po skoraj treh urah prispel do koče na vrhu Kuma. V koči pa gneča in tako smo se le nekoliko okrepčali, po žigosali in se nato odpravili v dolino. Za vrnitev smo se odločili za drugo pot in to proti Trbovljam. Seveda pa smo se medtem ustavili pri lovski koči v Dobovcu, kjer smo nazdravili uspehu, z dobrim kuhanim vinom. Za vrnitev smo porabili tako le dve urici, kjer smo na postaji kmalu dočakali naš vlak.
Naš namen je bil v celoti izpolnjen, le vreme nas je nekoliko prikrajšalo za dober razgled. A zadovoljstvo ob srečni vrnitvi in zmagi naše volje je bil ves naš napor tako poplačan.
Lep pozdrav
Marjan
Slike

Hits: 3