Poletna tura
Ob pol sedmih smo se zbrali pri šentviški cerkvi, vsi so bili pripravljeni že pred uro, usedemo se v Markotov avto. Odpravimo proti Bohinjski Bistrici, na bencinskem servisu v Radovljici se ustavimo na jutranji kavi. Po kavi se odpravimo do parkirišča pri gostilni Janez na Ravnah.
Oblečemo se in počasi začnemo našo pot proti našemu prvemu cilju Orožnovi koči. Na začetku je še makadamska cesta , kmalu pa se odcepi ozka strmejša pot. Ker je prejšnje dni deževalo je pot mokra, skale, korenine in zemlja pa drsijo. Pot navzgor ni problematična, je pa potrebno paziti na vsak korak.
V Orožnovi koči naredimo postanek, se okrepčamo in nadaljujemo proti Črni prsti. Oskrbnik predlaga desno pot, saj je leva, botanična pot strma blatna in drseča. Ko se poti združita, srečamo dva Francoza, ki se vračata iz Črne prsti, Maja pa nas višje ovekoveči s fotografijo.
Pot proti vrhu je bila strma, ni pa bila problematična.
Na vrhu znova srečamo dve prijateljici Maji, ki smo jih srečali že na jutranji kavi.
Ker je bil zadnji vikend, ko je koča odprta imajo tradicijo, da lokalna ribogojnica podari 100 rib, ki jih spečejo in razdelijo med pohodnike.
Ko smo se okrepčali, smo se odpravili do Orožnove koče. Po grebenu so bile skale še suhe nižje, pa že mokre in drseče.
V Orožnovi koči smo si privoščili se sladico in se odpravili v dolino.
Tu je bila pot še bolj drseča in tudi jaz sem imel problem z padcem, ki pa ni bil hud.
Srečno smo vsi prišli do našega izhodišča in se odpravili domov.
