Ko se planinci odločimo, da bomo koledarski prvi pomladni dan ujeli kar na poti, potem vemo, da bo nekaj posebnega. In res je bilo tako – letošnji pohod po poteh Jeprškega učitelja, sicer tradicionalno jesenski, smo tokrat v organizaciji naše varuhinje gorske narave Cirile prestavili v pomlad. Odlična odločitev – narava nas je pričakala v vsej svoji cvetoči razkošnosti.
Pot smo pričeli v Bregu ob Savi, kjer smo si ogledali cerkev Matere Božje iz leta 1560. Prijazni mežnar nam je odklenil vrata in nam z veseljem razkril nekaj zanimivosti – lep začetek dneva, ki je že nakazoval, da nas čaka več kot le hoja.
Po poljski poti smo nadaljevali proti kraju Jama, kjer se nam je odprl pogled na Trbojsko jezero – pravzaprav zalito sotesko, ki je nastala ob izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Tam smo seveda naredili prvo obvezno skupinsko fotografijo – še sveži, nasmejani in (zaenkrat) brez blatnih čevljev.
Ob poti nas je pričakala še ena »planinska nujnost« – postanek v domači pekarni. Vonj po svežem kruhu in dobrotah nas ni pustil ravnodušnih, zato smo si brez slabe vesti privoščili zasluženo malico (energetska priprava na nadaljevanje, se razume).
Pot smo nadaljevali do Praš, kjer smo si ogledali več kot 100 let staro kaščo. Sprejela nas je mlada gospodarica, ki z veliko predanostjo ohranja kulturno dediščino domačije. Kašče so nekoč imele izjemno pomembno vlogo – služile so kot ločeni objekti za shranjevanje žita, semen in dragocene hrane, pogosto zgrajene nekoliko stran od hiše zaradi požarne varnosti. Njihova dvignjena konstrukcija je varovala pridelke pred vlago in škodljivci, hkrati pa so bile tudi simbol premoženja in skrbnosti kmetije. Danes pa – prava zakladnica zgodb.
Pot nas je nato vodila do območja elektrarne Mavčiče, kjer smo si privoščili krajši postanek za malico. Hidroelektrarna Mavčiče je ena izmed elektrarn na reki Savi, ki izkorišča njen vodni potencial za proizvodnjo električne energije, hkrati pa pomembno vpliva na oblikovanje okoliške krajine. Z izgradnjo je nastalo tudi Trbojsko jezero, ki danes predstavlja zanimivo stičišče narave in človekovega posega v prostor.
V Mavčičah smo se ustavili pri spomeniku Simonu Jenku, Jeprškemu učitelju in tako simbolno povezali pot z njenim zgodovinskim ozadjem. Simon Jenko je bil eden pomembnejših slovenskih pesnikov 19. stoletja, ki je v svojih delih pogosto upodabljal naravo in življenje preprostega človeka. Prav zaradi svoje povezanosti z domačim okoljem in ljudmi si je prislužil ime »Jeprški učitelj«, ki še danes živi med domačini. Nadaljevali smo proti Podrečam in se nato z avtomobili zapeljali proti Šenčurju oz. v Srednjo vas, kjer smo si ogledali kar dve cerkvi – Sv. Katarine in Sv. Radegunde.
Posebno doživetje pa nas je čakalo v muzeju Slovenija v malem v Šenčurju. Z velikim zanimanjem smo si ogledali razstavo o zgodovini Slovenije, ki nas – skoraj tako kot planinske markacije – jasno in pregledno vodi skozi ključne mejnike naše preteklosti. Iskrena hvala Igorju in Binetu za njun trud, znanje in predanost pri ustvarjanju vsebin, ki so razumljive in navdihujoče tudi za mlajše rodove. Takšni projekti so dragocen most med preteklostjo in prihodnostjo ter pomemben prispevek k ohranjanju naše dediščine.
In kot se za dober planinski izlet spodobi – zaključek v piceriji. Ker po vseh kulturnih, naravnih in kulinaričnih postankih človek ugotovi, da je bil pravzaprav ves čas na »resni odpravi«.
Posebna zahvala gre Cirili, poleg skrbi za organizacijo in logistiko, nas je skozi celoten dan razvajala s svojim bogatim znanjem o rastlinah – ob poti smo občudovali številne spomladanske cvetlice in zelišča, ki so pod njenim vodstvom dobila ime, zgodbo in pomen. Če smo še zjutraj poznali le »rožice«, smo se domov vračali skoraj kot mali botaniki.
Skratka – dan, ko smo naredili nekaj kilometrov, nabrali še več znanja in se domov vrnili z občutkom, da pomlad res obstaja. Takšni izleti so lep dokaz, da naše društvo ne ponuja le hoje, temveč skrbno pripravljena, zanimiva in vsebinsko bogata doživetja. Ob dobri organizaciji in predanem delu društva nas v letošnjem letu čaka še veliko podobnih planinskih zgodb, ki jih bo vredno doživeti skupaj.
Zapisala Špela MP. Foto Franci H.
