V Planinskem društvu Iskra imamo zelo aktiven Odsek za varstvo gorske narave. V organizaciji Adrijane in Nadje se nas je v mrzlem sobotnem jutru, 26. septembra 2026, ob Planšarskem jezeru zbralo kar 31 navdušenih prijateljev lažjih pohodov v naravi.
Po kratkem uvodu Adrijane smo se z minuto molka spoštljivo poklonili našemu preminulemu prijatelju in vodniku Dušanu Debevcu ter z žalostjo v srcu, a lepimi spomini nanj, začeli našo pot po slikoviti dolini Ravenske Kočne.
Pot je nezahtevna in prijetno vodi ob potoku Jezernica prek zelenih travnikov. Že kmalu so se nam odprli veličastni pogledi na severna ostenja Kamniško-Savinjskih Alp, kjer kraljuje najvišji vrh, 2558 metrov visoki Grintovec.
Lepo urejena tematska pot, opremljena s smernimi tablami in klopmi, nas je mimogrede popeljala v preteklost. Spoznavali smo, kako je starodavni ledenik preoblikoval površje, kako je nastala ta ledeniška dolina, njeno bogato rastlinsko in živalsko kraljestvo ter druge naravne znamenitosti.
Naravne sile, kot so plazovi, podori in vetrolomi, tukaj nenehno in opazno spreminjajo pokrajino pred našimi očmi.
V sklopu tematske poti po dolini Ravenske Kočne smo si ogledali tudi slap v Ledenem grabnu. Žal je bil zaradi letošnje suše skoraj povsem brez vode, zato smo si njegovo bujno lepoto lahko le zamišljali. Sledil je vzpon do razgledne točke na Prodih na koncu doline. Ta nam je pričaral osupljiv pogled na
veličastne dvatisočake in globoko dolino pod nami. Po daljšem počitku in uživanju v razgledih smo doživeli nekaj zares posebnega – igro svetlobe in sonca. Najprej smo pospremili sončni vzhod izza Kranjske Rinke, ob spustu do tovorne žičnice dve uri pozneje pa smo doživeli ponovni vzhod sonca,
tokrat izza Dolgega hrbta. Kratek premor smo izkoristili tudi za pogled pod noge, saj nas je mikalo nabiranje gob. V tem sredogorskem svetu se je sicer našla le še kakšna malenkost, a ravno prav za lep spomin na izlet.
Pot nas je krožno pripeljala nazaj do gostišča ob jezeru, kjer sta sledili obvezna kavica in degustacija domačih dobrot.
Današnje Planšarsko jezero ima obliko srca in skriva zanimivo zgodbo. Zajezeno je bilo v spomin na nekdanje veliko ledeniško jezero, ki je zapolnjevalo dolino vse do velikega potresa leta 1348. Pokrivalo je skoraj celotno dno doline, saj se je raztezalo od kmetij v Ravnem pa vse do Malega vrha in pečin pod Staro cerkvijo. Ko je voda odtekla, so ljudje na nekdanjem jezerskem dnu začeli graditi današnje središče vasi. Izpraznjena dolina je omogočila razcvet kmetijstva – suha tla so posejali z žitom, razvila pa se je tudi močna tradicija ovčjereje. Jezersko je sicer obdano z dvema prelepima gorskima dolinama: Ravensko in Makekovo Kočno. Leta 1957 pa je Bruno Herbst skupaj z domačini zaprl pot iztoka potoka Jezernica iz doline in tako je nastalo sedanje jezero v obliki srca.
Na Jezerskem je še veliko zanimivosti, zato smo si nekateri ogledali še dodatne bisere kraja: od cerkve sv. Ožbolta z najstarejšo fresko na Slovenskem, do osvežilnega izvira zdravilne mineralne vode (jezerske slatine).
Naš prijeten in brezhibno voden izlet, pri katerem nam je pomagala tudi vodnica Alenka, smo zaključili z nepozabnimi vtisi, polnimi nahrbtniki lepih spominov in trdno željo, da se v te čudovite kraje še vrnemo.
No, prehojenih 16.500 korakov in cca 12 km poti pa tudi ni mačji kašelj.
Vtise strnil: Franci Hrastar
Datum izleta: 26. 9. 2026
