Planinski izlet na Ablanco smo zaradi vremena prestavili iz sobote na nedeljo.
Žal se izleta niso mogli udeležiti naši planinski prijatelji iz KPD Hej, gremo naprej iz Maribora, so imeli že v planu drugo turo.
Čeprav se je število udeležencev zmanjšalo, smo turo vseeno izpeljali.
Kaj kmalu po začetku pohoda smo se razdelili v dve skupini.
Prva skupina Ablanca, Veliki Draški vrh in Viševnik, druga skupina Ablanca.
Jutro nas je pričakalo s prijetnimi 11 stopinjami, zato nam je za začetek prav prišel dolg rokav. Sonce pa je kmalu pokazalo svojo moč in že smo iskali zaščito pred njegovimi žarki. Pot do Studorskega prevala smo prehodili že velikokrat, tokrat smo jo popestrili številni kratki postanki, namenjeni razgledom, klepetu in seveda tudi kakšnemu trenutku za fotografijo.
Tako smo glede na smerne table in markacije potrebovali nekoliko več časa.
Ablanca pa ostaja zahtevnejša, veliko kamenja, na katerega stopiš ali se ga oprimeš, ni najbolj zanesljivega, šodra je precej, zato je bilo treba biti ves čas previden. Kljub temu sva z Marjanom stopila na vrh. Razglede so malce zakrivali oblaki, ki pa so se ob odhodu z vrha že umaknili.
Po sestopu smo se po poti pristopa odpravili proti Rudnemu polju in pri sedežnici srečali našo prvo skupino.
Sledil je počitek v lokalu in kratek »rezime« našega dne.
Predsednik Marko pa nas je počastil s pijačo. Še en lep planinski dan je bil za nami. In še enkrat se je pokazalo, da bi bilo res škoda ostati doma.
Narava, dobra družba, nekaj napora, veliko nasmehov in nepozabni razgledi – vse to je tisto, zaradi česar se vedno znova radi vračamo v gore .
