V soboto 23.8.2025 smo se v ranih urah člani in pridruženi člani PD Iskra Ljubljana odpeljali pod vodstvom vodnice Špele in mojim vodstvom, ki sem bila “kriva”, da je ta izlet potekal tako kot je bil zamišljen seveda z majhnimi popravki, ker so nas od zgoraj vsake toliko malo poškropili.
Z avtobusom smo se odpeljali proti Idriji. Ker smo v Idrijo prispeli kot bi mignili, saj nas je šofer Miha pripeljal po teh kljukcah do Idrije še pred dogovorjeno uro , smo imeli čas še za jutranjo kavo. po krajšem postanku smo se napotili do Divjega jezera.
Divje Jezero, ki se izliva v Idrijco je bila polna vode. Tam smo naredili tudi skupno sliko. Vodič Jože Pavšič, nas je pričakal ob dogovorjeni uri na parkirišču pred Divjim jezerom. Nadaljevali smo pot do Klavž, cesta je bila ozka in proti koncu tudi strma in prepadna, a je šofer to mojstrsko odpeljal.
Ogledali smo si Klavže –vodne pregrade- pravijo jim tudi Slovenske piramide, ki so bile izdelane po načrtih domačina Jožefa Mraka že leta 1750 in so služile Idrijskemu rudniku kot pomoč za spravilo lesa po reki Belci in Idrijci. Les so ga potrebovali v rudniku. Vsi smo si težko predstavljali ta mehanizem splavljanja lesa, a nam je Jože to zelo plastično in slikovito prikazal.
Po ogledu Klavž smo se odpeljali nazaj na izhodišče do Divjega jezera, kjer se je pričela naša kratka in na koncu sladka tura po Rakah. To je pot naravoslovcev ob Rakah, ki vodi čez viseči most čez Idrijco ob levem bregu Idrijce v dolžini 3,5 km do Idrije oz. Kamšti. Prvotno je bil lesen kanal – struga, kasneje pa zidan, ki so ga uporabljali za potrebe rudnika.
Po tem kanalu je bila speljana voda, ki je poganjala veliko leseno kolo, ki v premeru meri 13,6m in je črpalo vodo iz vseh nivojev rudnika, saj je bilo vdiranje podtalnice velika težava v rudniku. Žal nas ob našem sprehodu ni spremljalo žuborenjje črpane vode, ker enkrat letno čistijo kanal, a nekateri smo si sami to pričarali. Ob poti je bilo par vidnih ostankov bunkerjev iz obeh vojn in seveda tudi studenčka izvirske vode, kot nam je omenil vodič iz nje pripravljajo pijačo, znano za ta kraj – Geruš.
Na koncu poti smo se na hitro sprehodili pod dežniki čez Scopolijev vrt, ki predstavlja delo in raziskovanje G. A. Scopolija, rastlin, živali na področju Julijskih alp, Bohinjskega dela, Konjščice, Velega polja in Porezna kamor je rad zahajal. Ker je kot prvi rudniški zdravnik služboval v Idriji, je iskal načine za ozdravljenje težav in bolezni, ki so se pojavljale pri boleznih rudarjev. Žal opisa njegovega dela in vodenja po njegovem parku ni bilo- višja sila -dež in opojne vonjave iz prizorišča spodaj, saj je bil praznik Idrijskih žlikrofov ato se je naše popotovanje zaključilo v raziskovanju ponudbe na štantih.
Nekateri so se odžejali, nekateri ogledali Idrijo, posladkali, drugi so raziskovali kulinariko, nekateri smo se preizkusili v izdelovanju žlikrofov – jaz sem to znanje malo osvežila, spet drugi so poslušali glasbo domačih muzikantov.
Izlet se je zaključil nekoliko prej kot je bilo predvideno in upam v zadovoljstvo vseh udeleženih.
Hvala vsem udeležencem, ki ste poskrbeli, da je izlet potekal v zadovoljstvo vseh.
Hvala TIC Idrija, ki nam je priskrbel g. Jožeta – tisti, ki smo že bili z društvom na izletu v Idrijo, smo se ga razveselili, saj nas je prav on vodil tudi po rudniku.
Hvala Špeli – moji desni roki in Sanji – moji financ mojstrici, da je bil izlet speljan tako kot mora biti, edino zgoraj me niso ubogali, ker sem naročila lepo vreme, pa nič zato, bilo je kljub temu lepo.
Zapisala: Cirila Skvarča.
