Nedelja, ki naj bi bila po napovedih vse prej kot sončna, nas je pričakala v čisto drugi podobi – s soncem obsijane Kofce! Enajst veselih planinskih junakov se je pogumno podalo na pot, pripravljeni na vse vremenske vragolije, ki pa jih na srečo ni bilo. No, vsaj ne tistih pričakovanih.
Pred domom na Kofcah nas je že čakal mlaj, ki je s ponosom oznanjal praznično vzdušje. Kot se spodobi, smo obeležili pomemben jubilej in nazdravili na 50 – čeprav raje ne bomo razkrivali ali gre za leta ali za število tur.
A presenečenj še ni bilo konec! Eden izmed naših junakov se ni zadovoljil zgolj s Kofcami, temveč je osvojil še Veliki vrh. Sneg je bil ravno pravšnji – dovolj trd za varen vzpon, a dovolj mehak, da so dereze prijele tudi pri spustu. Previdnost je bila kljub temu na prvem mestu, še posebej pri sestopu, kjer je bilo potrebno nekaj več spretnosti.
In ko smo že mislili, da nas nič več ne more presenetiti, se je pojavil Marko s kombijem in nas pobral skoraj pri kmetiji Matizovec. Parkirišče? Kaj je to? Nedelja je bila tako še bolj brezskrbna, saj smo se lahko prepustili uživanju v nedeljskem popoldnevu – brez moralnega mačka na kavču.
Še ena legendarna pohodniška pustolovščina, ki bo ostala v lepem spominu. Velika zahvala tudi našim vztrajnim planinkam, ki so s svojo neomajno podporo in spodbudnimi besedami pomagale vsem, da smo srečno prispeli na cilj.
Se vidimo na naslednji turi, dragi planinski prijatelji.
