Prvi dan planinskega tabora PD Iskra Ljubljana smo odšli na krajši pohod v dolino Možnice. Stara karavla pod visokim ostenjem Jerebice je sedaj počitniški dom. Tu smo dologo uživali na travniku pred domom . Vrnili smo se po isti poti. Ob 18. uri smo imeli kočerjo, potem pa nam je Joc predstavil del svoje Camino poti po Portugalskem.
Drugi dan smo imeli tri ponudbe za pohod: Svinjak, Soča, Kota 1313. Vreme je bilo sončno, dokaj vroče, vendar v dobri družbi hitro prideš do željenega vrha. Na koti 1313 žiga nismo našli, imeli pa smo prelepe razglede na Bovško dolino in gore, ki jo obdajajo. Po vrnitvi v Bavšico smo se družili zunaj, po večerji pa je Dejan prikazal diapozitive iz Dolomitov.
Tretji dan je del planincev vstal že ob 4. zjutraj, da bi šli na Jerebico. Ravno takrat je zaćelo deževati. Pojedli so zajtrk in nazaj v posteljo. Ob 7. uri smo se vsi zbrali pri zajtrku in naredili plan: Planina Lemovje, Kota 1313, Lepena, ferata v Bavšici. Najštevilčnejša skupina je odšla na opuščeno Planino Lemovje in ob povratku po drugi poti prehodila še del poti ob bistri Soči.
Četrti dan je bilo na voljo: Jerebica, Mangart, Slap Virje. Na Jerebico se je prijavilo 8 planincev, na Mangartu nas je bilo 7, vsi ostali na Slapu Virje. Res lep dan je bil ! Zvečer smo imeli predavanje naše članice Mojce, zopet bo izdala novo knjigo.
Peti dan smo imeli skupno planinsko pot, peljali smo se do Zjabcev in se dvignili na opuščeno Planino za Skalo. Planina je opuščena, mi pa smo se udobno namestili in kar dolgo uživali v lepih razgledih. Po povratku v dolino smo se ustavili v vasi Soča na hladni pijači. Po večerji smo imeli družabni večer, ogledali pa smo si tudi film iz leta 1928 V kraljestvu zlatoroga.
Nedelja, zaključek našega planinskega tabora. Po zajtrku smo naredili rezime, se zahvalili organizatorjem, lepo je bilo slišati tudi udeležence, da so bila njihova pričakovanja izpolnjena. Skozi Italijo smo se vrnili v SLO, ustavili smo se še v Zelencih, tam pa smo se dokončno poslovili.
Kot je zaključila naša organizatorka Nadja :Aktivnosti je bilo toliko, da smo zadnji večer komaj uspeli zabeležiti kje vse smo bili. Vreme idealno, Bavšica pa čarobna, kot jo poznamo, cenimo in se je tudi v bodoče veselimo.
