Litija s cca 15.500 prebivalci je mesto, ki bi najverjetneje ostalo pozabljeno oziroma nepomembno, če ne bi ob gradnji »južne železnice«, ki je leta 1845 povezala avstrijsko prestolnico Dunaj s pomembnim pristaniščem Trst, projektanti izbrali traso ob reki Savi.
Šmartno ( od Litije oddaljeno 3 km), ki je bilo pomembna župnija in trško središče vse od 12. stoletja, je tako izgubilo svoj dolgoletni primat upravnega središča, Litija pa je doživela gospodarski razcvet in razvoj prav zaradi železniške povezave. Ponovno so aktivirali rudnik Sitarjevec, zaživela je tekstilno/tkalska industrija, usnjarska dejavnost, obrti……
Na pohodniških in planinskih izletih Litijo spremljamo skozi okno vlaka ali avta, zaznavamo spremembe, o njej pa ne vemo veliko. Tokrat smo se prepustili znanju in izkušnjam kustosinje Mestnega muzeja Litija, dr. Tini Šušteršič. Suvereno nas je popeljala po vseh stalnih zbirkah muzeja, kjer je predstavljena zgodovina kraja, posebnosti, specifike, pomniki naših prednikov, predvsem pa aktivnosti na reki Savi, ki je bila za Litijane vsakodnevna spremljevalka, vir življenja, dela in tudi zabave. Brodarstvo, vlačugarji, Tombas, Gruber, prvi leseni most, mitnina in mitnica, ribolov, kopališki turizem. Ste vedeli, da je v litijski občini »geometrijsko središče Slovenije«? Seveda ste. Kam sodijo Vače, v katerih je bila najdena izjemna Vaška situla?
Kaj pa vsakoletni Litijski karneval? Zveni znano? Rudnik Sitarjevec?
Zgodovina najstarejšega rudnika v Sloveniji, kamnine in rude. Geološka slika….
Ob koncu smo zavili tudi v kletne prostore. Tam je ohranjena oziroma obnovljena ječa (tudi Mile Klopčič z bratom je med obema vojnama zaradi podpiranja idej komunizma »služil« kazen v teh prostorih). Sedanja stavba Mestnega muzeja je bila namreč vrsto let sodnija, nato pa po 2. svetovni vojni Osnovna šola (obnovljena je šolska kuhinja). Litija je imela in še vedno ima zelo bogato kulturno-glasbeno življenje, ki je predstavljeno v posebni muzejski sobi. Pihalna godba in dve glasbeni društvi. Dolgoletno zgodbo ima Pevsko društvo ZVON, v katerem uspešno sodeluje tudi naša planinska kolegica Fani Dolšek. Ne samo, da nas je presenetila z obiskom, tudi za sladko presenečenje je poskrbela ob zaključku pred litijskim pokopališčem, kjer smo na Litijo in Savo gledali zvrha. Vreme namreč ni bilo idealno, meglice so bile nizko, na hrib Sitarjevec se tokrat nismo podali. Naj ostane še kakšno presenečenje za naslednjič, ko bomo pohajali po obronkih Jablaniške doline ali se podali po Oglarski poti.
Litija in Litijani so odlični organizatorji, zato se na njihove pohodniške poti zagotovo vrnemo.
Po ogledu muzejskih zbirk smo spoznavanje Litije smo nadaljevali »in situ«. Popeljali so nas po kulturno-zgodovinski poti, kjer smo se »srečali« z igralcem, režiserjem in lutkarjem Nacetom Simončičem, slikarko Miro Pregljevo, monumentalnim mozaikom patra Marka
Ivana Rupnika in na koncu z znamenitim, cenjenim in spoštovanim Jožetom Plečnikom, ki je Litijanom, padlim v 2. svetovni vojni postavil spomenik, za katerega ni zahteval plačila.
Hvaležno so ga poplačali s cvičkom iz Gadove peči, pravi ljudski glas. Ojej, na rojena Litijana Rudolfa in Metoda Badjuro tudi ne smemo pozabiti https://sl.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Badjura
Hvala vsem (27 nas je bilo), ki ste se udeležili pohoda in predvsem ponovno iskrena hvala za vaš interes in zanimanje.
Vtise zbrala in osebno noto dodala
Nadja Uršič
V Kamniku, 27. 10. 2024
