Nanos

Danes zjutraj se je zbralo pred halo Tivoli in na Viču 21 pohodnikov z željo da osvojijo 1240m visok Nanos. Za nekatere je bil to tudi prvi pohod na to goro. Z malim avtobusom
smo se zapeljali proti Postojni in se na Ravbar komandi ustavili na kavici, nato pa nadaljevali pot do Razdrtega kjer je bilo naše izhodišče.
Preobuti in opremljeni smo nato krenili po strmi zavarovani poti proti Vojkovi koči. Na vrhu Nanosa so se ta čas zadrževale še zadnje jutranje meglice ki so se kmalu razkadile. Prispeli smo do mesta kjer so nam bile palice v napoto, zato smo jih pospravili v nahrbtnike. En del poti je delno zahtevnejši in je zavarovan z jeklenico ali verigo in zahteva siguren korak in oprijem z obema rokama. Naši vodniki so skrbno nadzirali pohodnike in po potrebi počakali, da se je kolona zopet združila. Hitro smo premagali ovire in prispeli na planoto, kjer smo občutili nekaj primorske sapice. Zadnjih nekaj minut se je pot zravnala. Še nekaj korakov mimo gozda v katerem je bil gosto posejan čemaž in že smo bili pred Vojkovo kočo. Tu smo naredili daljši odmor , v koči popili kavico ali čaj, nato pa pred odhodom naredili skupinsko sliko. Tisti ki so bili prvič na tej gori so bili krščeni z vrvjo po zadnji plati , ter morali odgovoriti še na tri zavita vprašanja. Po prestanem preskusu smo nato krenili proti cerkvici Svetega Hieronima, nato pa levo v smeri Razdrtega, kjer nas je čakal avtobus. Časovno je šlo vse po planu, tako da smo bili ob napovedani 14. uri že na bližnjem kmečkem turizmu, kjer so nam postregli z okusno obaro, ješprenom in teranom. Po prijetnem druženju nas je čakala le še kratka vožnja proti domu.
Lepa, pestra in tehnično ne pretežka tura nam bo ostala še nekaj časa v spominu.
Lep pozdrav in varen korak želim še naprej.
Zlatko
Slike