Takole sem na svojem in društvenem FB profilu na kratko povzela peturno dogajanje na ekskurziji, kjer so člani in članice PD Iskra Ljubljana pridobili nove informacije o mestu Domžale, obrti, slamnikarstvu in zlati dobi industrializacije mesta: »Zadovoljni in malce premraženi……Slamnikarski muzej je odlično zasnovan, zgodovina kitarjev, pletarjev in slamnikarjev predstavljena za celotno obdobje zadnjih 300 let. Lokalno vodenje z Domžalčanko Angelco Elo Rus je bilo izjemno doživeto…..toliko bolj, ker je dobra poznavalka zgodb tirolskih industrialcev, ki so z industrijskim slamnikarstvom na tem območju pričeli in glas o kvalitetnih “domžalskih slamnikih” ponesli v velika evropska mesta in celo preko luže v New York. Tja so izvažali slamnike, odprli prodajalne in celo ekspoziture svojih tovarn…..napredna industrija. Presenetljiv je tudi podatek, da so v letu dni zmogli izdelati in prodati del milijon slamnikov!!!! Zlata doba je bila v letih od 1870 – 1914; takrat je na Domžalskem območju delovalo okoli 25 večjih ali manjših slamnikarskih obratov, zaposlovali so okoli 1000 delavk in delavcev. Še namig za obisk Slamnikarskega muzeja – ta zbira, hrani, raziskuje in predstavlja javnosti slamnikarsko dediščino. V muzeju spoznamo postopek izdelave slamnatih kit in slamnikov ter orodja in pripomočke, ki so bili pri tem potrebni.«
O DOMŽALAH
Za vse zvedave in tudi tiste, ki v mesto Domžale prihajate poslovno, na obiske, na ogled kulturnih prireditev ali kino predstav Art kino mreže, na sprehod ob Kamniški Bistrici, na prireditve v Češminovem parku, na športne dogodke v Športno dvorano ali Športni park, na naravno plezališče Šumberk, umetno plezalno steno, drsališče, letni bazen ali celo na nogometne tekme odlične moške in ženske nogometne ekipe, bom nanizala nekaj dejstev in podatkov, ki vam bodo zanimivi in tudi koristni.
Domžale so mesto s približno 14.000 prebivalci, skupaj s pridruženimi naselji Rodica, Vir, Količevo, Sp. Jarše, Podrečje, Zaboršt, Prelog, Pšata, Depala vas in Dragomelj ta številka naraste na 20.000 prebivalcev v strnjeni postavitvi. Občina z istim imenom ima 37.000 prebivalcev in je sedma največja slovenska občina. V zlati dobi obrti in podjetništva ( 1970- 1990) so bile Domžale znane kot »satelitsko mesto Ljubljane« zaradi močne navezanosti na Ljubljano, kjer je zaposlenih veliko prebivalcev in kjer prebivalci Domžal zadovoljujejo veliko mestnih potreb. danes pa so predvsem bivalno središče in športno mesto. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije. Razvita je bila kemična industrija, tekstilna industrija, papirna in lesna industrija, usnjena galanterija, obrt……
Domžale so mesto postale šele leta 1952, pred tem so bile od leta 1929 trg. Kar nekaj dejavnikov je vplivalo na hiter razvoj industrializacije na tem območju v 19. stoletju. Ugodna prometna lega, železniška povezava, vodni viri so vplivali na razvoj kraja, s prihodom Tirolskih slamnikarjev pa so Domžale iz obrtniškega kraja postale industrijski imperij.
O SLAMNIKARSTVU
Začetek slamnikarstva na naših tleh predvidoma sega v 18. stoletje, ko je bila v Firencah že razširjena obrt in obenem pridobitna dejavnost. Že v letu 1761 je baročni slikar Franc Jelovšek na svodu grobeljske cerkve upodobil slamnik, snop pšenične slame in srp. Kamniško bistriško področje je bilo namreč v preteklosti večinoma posejano z žitom ( krompir in koruza prideta na to področje šele kasneje). Kmetje niso gojili žita zaradi slame za pletenje, temveč zaradi zrna in hrane. Ob žetvi pa so izbrali najprimernejšo slamo za pletenje kit, ki so jih prodali ali iz njih sami izdelovali slamnike. Slama je bila stranski produkt, ki so ga znali spretno izkoristiti v zimskem času. Slamnike so ročno šivali na domovih, za lastno uporabo in prodajo na krajevnih sejmih. Prodajo so deloma prevzeli kočevski in blejski krošnjarji, ki so se jim kasneje pridružili Tirolci iz doline Defereggen. Sredi 19. stoletja se je s slamnikarsko domačo obrtjo ukvarjalo 12.000 ljudi. Takrat so v Domžale prišli Tirolci in Sudetski Nemci, ki so tu dobili osnovno znanje, polizdelke, delovno silo, energetske vire in nekateri tudi premožne neveste. To so nadgradili s podjetniško idejo, sodobno organizacijo in tehnologijo ter razširili prodajo na nova območja. V začetku 20. stoletja je na Domžalskem območju obratovalo 25 večjih in manjših obratov; s takšno proizvodnjo so bile pokrite vse potrebe s slamniki v celotni Avstro-ogrski monarhiji, izvažali so jih tudi v druge evropske države. Domžalske podružnice so bile na Dunaju, v Pragi, v Linzu, v Bukarešti, v Welsu, v Firencah in celo v New Yorku.
Zlata doba slamnikarstva se je končala po prvi svetovni vojni, nove politične in gospodarske razmere so povzročile pospešeno propadanje tovarn. K zatonu je prispevala tudi moda, saj nošenje pokrival v javnosti ni bilo več obvezno. Po drugi svetovni vojni je »program slamnikarstva« prevzela le tekstilna tovarna Univerzale, ki je svoje zadnje slamnike izdelala leta 2003. Industrijo slamnikarstva, ki je bila vodilna in praktično edina industrijska panoga na tem območju konec 19. in v začetku 20. stoletja, je nadaljevala paleta različnih industrijskih panog in obrtnih dejavnosti. Zaton ene panoge je bil temelj za odprtje drugih ( Helios, Tosama, Univerzale, Toko, Papirnica Količevo……..)
Spomini na slamnikarstvo še živijo v nekaterih stavbah, ohranjajo jih v občinskih simbolih ( kita v domžalskem grbu), turistični ponudbi, izdanih monografijah, pesmih, zapisih, kulturni in etnografski dediščini. Slamnikarski muzej poleg foto gradiva hrani tudi predmete in nekatere stroje, s katerimi današnjim obiskovalcem lahko demonstrira aktivnosti slamnikarstva.
Udeleženci ekskurzije smo v petih urah prekrižarili nekdanje Spodnje in Zgornje Domžale ter Stob, se povzpeli na Goričico, obiskali staro pokopališče in se poklonili spominu na umne podjetnike iz družin Oberwalder, Ladstaetter, Mueller, Feldnaer, Jančigaj, Flerin. Imeli smo odlično vodenje domačinke Angelce Rus, ki temeljito pozna zgodovino svojega mesta in zgodbe njenih prebivalcev. Niso vse lepe, tudi dediščina je včasih breme. Izjemno muzejsko predstavitev smo bili deležni s strani strokovnega sodelavca g. Romana Kosa, pletenje kit in šivanje slamnika pa sta nam demonstrirali upokojena šivilja in priučena pletilja. Imenitno je bilo.
Informacij je ogromno. Če vas zanima, nadaljujte raziskovanje:
https://domzalec.si/kultura/sprehod-med-tovarnami-slamnikov-v-domzalah/
https://www.kd-domzale.si/iz-mojega-gradiva-roman-kos-23-01-2024.html
Vtise zbrala in za vas zapisala
Nadja Uršič
Kamnik, 14. decembra 2024
Začnite s pisanje poročila. Urejate lahko v oknu na desni ali v tem okvirju.
