Poročilo s planinskega pohoda na Viševnik – “Megla, mušnice in mala zmaga”
V nedeljo 28. 9.2025 nas je bilo 13 pogumnih planincev, ki se nismo ustrašili oblačnega vremena – pravzaprav je bilo to ravno prav za “pravljično številko” udeležencev. Nekateri so se Viševnika tokrat raje lotili s kavča, a pravijo, da je tudi to del planinske strategije.
Na Rudnem polju smo vodniki samozavestno zastavili pot kar naravnost na vrh Viševnika, kot se spodobi za jesen – brez ovinkov, a z veliko dobre volje. Že na začetku nas je gorski stražar resno opomnil, da je Pokljuka varovano območje ruševca, zato smo bolj tiho dihali in previdno stopali po mestu, kjer je bilo blato bolj prepričljivo kot asfalt.
Med potjo so planinci-gobarji prišli na svoj račun – ne zaradi jurčkov, temveč zaradi pisanih rdečih mušnic, ki so krasile gozd kot božične okraske. Tik pod vrhom se je vreme odločilo, da nas malce preskusi: sonce in oblaki sta se menjavala kot TV kanali brez daljinca, nato pa je megla z vetrom poskrbela za pravo gorsko atmosfero, a nasmehi so bili sončni.
Na vrhu Viševnika smo zato hitro opravili obvezno fotografiranje “dokaznega gradiva”, potem pa se razdelili – nekateri po krožni poti čez Kačji rob, drugi pa po poti vzpona, ker “kaj pa če megla skrije markacijo”.
V hotelu pri biatlonskem centru je sledil še rezime pohoda ob toplem napitku in ogledu cestne dirke svetovnega prvenstva – popolna kombinacija športa, narave in taktike: kjer smo ugotovili: megla gor ali dol, Viševnik je vedno zmagovalec.
Sklep dneva: Viševnik 1 – vreme 0, planinci pa bogatejši za nove izkušnje, blatne čevlje in kakšno idejo več za naslednjo turo.
