Medvednica, imenovana tudi Zagrebačka gora, je gora/planina v neposredni bližini severnega dela Zagreba, ki z najvišjim vrhom Sljeme (1033 metrov nadmorske višine) kraljuje tik nad Zagrebom, glavnim mestom Hrvaške. Medvednica je ogromna planota/planina, razteza se v smeri jugozahod-severovzhod v dolžini 42 km in ima površino 240 km². V večini ga/jo pokriva gozd, na obronkih pa so mnogi naravni, kulturni in zgodovinski spomeniki. Zahodni del Medvednice je bil leta 1981 razglašen za naravni park, del pa sodi tudi med Naturo 2000. Prvotna žičnica je bila zgrajena leta 1963 in je delovala do leta 2007. Zamenjala jo je nova, svečano odprta 2022, pa povezuje južno podnožje s središčnim delom planine. Na vrhu stoji 145 m visok televizijski oddajnik.
Tokratni planinski izlet ni vključeval prevoza z modernimi in elegantnimi žičniškimi kabinami – pot v dolžini 20,3 km in z višinsko razliko 1200 metrov smo udeleženci skladno z načrtovano in vodeno planinsko turo morali opraviti kar peš. Ni bilo lahko, kar nekaj vztrajnosti je bilo potrebno. Je bilo pa zato toliko bolj doživeto, poučno in izjemno zanimivo. 5 udeleženk nas je v mraku pripotovalo iz Ljubljane, vodnik Roman in Urška sta se nam pridružila na Čatežu. Skupaj smo nadaljevali proti Zagrebu, na izhodišče v kraju Bliznec. Krožno pot smo zadovoljni zaključili na izhodišču ob prvem mraku.
Toliko za kratek povzetek. Za vse vas, ki vas mika spoznati te prečudovite kraje, pa v nadaljevanju, ki ne bo kratek, podajam informacije in podatke, ki vam bodo zagotovo razširile obzorja in vas morebiti ob naslednji priložnosti premamile, da te destinacije obiščete samostojno ali v skupini. Morebiti celo z žičnico, ki ima dokaj nizko ceno in ki vas popelje na sam vrh….potem pa ostane le še sprehod in raziskovanje narave, krajine, gostoljubnih koč, zgodovine in posebnosti kraškega sveta. Še posebnost – mesto Zagreb zgledno skrbi za rekreacijo prebivalcev – Zagrebčani imajo prevoz z žičnico brezplačen! Bi morebiti kdo od vas podal idejo/pobudo županu Jankoviču za našo ljubljansko vzpenjačo!? Ali pa vsaj za uvedbo popustov Slovencem pri vzpenjači na Vogel ali ogledu Postojnske jame!?
Park Medvednica je zelo redek primer, ko narava praktično vstopa v glavno mesto. To je prostor, v katerem se naravne in kulturno-zgodovinske lepote dobesedno prepletajo in pogojujejo. Planina je skozi zgodovino prebivalcem mesta nudila les, oglje, sol, kamen, srebro (da, na tem področju so bili rudniki), vodo, mline; vsekakor je bila vir življenja in obenem zaščite. Zgodovinarji so prve dokaze o življenju na tem področju ocenili za obdobje pred 45.000 leti, ko so neandertalci bivali v jamah na tem področju.
Danes je na področju Parka Medvednica urejenih markiranih 70 planinskih poti, celotno področje pa prepreda 70 potokov. Planinske poti so označene z rdečo-belo Knafelčevo markacijo in vzorno oštevilčene. Na tokratnem izletu smo hodili po poteh 1, 14, 18, 19, 20, 21 in 39. Tako kot pri nas so za urejanje planinskih poti zadolženi markacisti, ki so organizirani v sekcijah ali komisijah posameznih PD. Za morebitno samostojno raziskovanje se lahko pozanimate na http://www.medvednica.info/p/planinarske-staze.html
V neposredni bližini glavnega vrha Medvednice, Sljemena, stoji kapelica Majke Božje Sljemenske, Kraljice Hrvata. Zgrajena je bila leta 1932, je zgledno vzdrževana in ima imeniten lesen kasetni strop s predstavljenimi grbi pomembnih hrvaških mest. Ob našem obisku je bila odprta, ravnokar se je končala nedeljska maša – molitev Rožnega venca/Zdrave Marije je še potekala. Poklonili smo se Mariji in si zaželeli srečno nadaljevanje poti.
Z vrha Medvednice, Sljemena (dosegli smo ga v cca dveh urah in pol) in po ogledu kapelice Majke Božje Sljemenske smo se preusmerili na zagorsko stran in se spustili cca 350 metrov nadmorske višine do grape, kjer je počivališče Srnec (650 m n.v.) in od koder se prične kratek atraktiven vzpon do jame in skozi jamo Medvednica ter nadaljevanje vzpon po Horvatovim stubama. 500 stopnic, ki jih je avtor, zagrebški planinec Vladimir Horvat, z veliko mero entuziazma in smislom za oblikovanje kraškega kamna in umeščanje v pokrajino izdeloval polnih 7 let. Ob jami Medvednica je še kratek spust do jame Mala Pećina. Ta del je zahteven, pomaga nam nekaj klinov in jeklenica. Imenitno doživetje, kljub majhnosti. Kraški svet v tem delu res preseneča. https://www.hribi.net/video_posnetek/Zanimivo/medvednica_-_horvatove_stube/9/17608#google_vignette
Horvatove stube so še danes priljubljen cilj planincev in izletnikov. Popeljejo nas ponovno navzgor do koče Mala Hunjka na višini 877 m n.v. Med potjo smo dosegli redko videno gozdno združbo tise in lipe, v nadaljevanju bukov gozd, trepetliko in šumeče breze.
Še malce navzgor, nato pa zaslužen spust, višinske razlike je bilo tega dne kar precej…..še kar nekaj časa je trajalo, da smo prišli do naslednje koče Puntarijarke ( dom Ivan Pačkovski, 957 m n.v.), kjer pa se nismo več ustavljali. Po Bikčevićevi stezi smo se do izhodišča spuščali še uro in 50 minut. Steza je poimenovana po gozdarju Tomislavu Bikčeviću ( 1915-1986), po rodu iz Slavonije, ki je svoje profesionalne gozdarske posle opravljal po celi državi, na koncu v Zagrebu. Ob koncu kariere je deloval kot učitelj in direktor Gozdarske tehnične šole.
Ob zadnjih žarkih jesenskega sonca smo ponovno prišli na izhodišče ob potoku Bliznec, se po milijonskem mestu Zagreb po enosmernih ulicah in trdi temi »prebili« preko Sv. Duha do obvoznice, potem pa z željo po sladkih kremnih rezinah ali kostanjevem pireju zavili v Samobor. Nismo bili edini, čakalna vrsta za nakup je bila predolga L. Vodniku Romanu je tako naložena domača naloga, da nas naslednjo pomlad popelje na planine nad Samoborjem, da končno pridemo do zasluženih slaščic.
Vtise in informacije zbrala ter zase in za potrpežljive bralce zapisala hvaležna 🙂
Nadja Uršič
Kamnik, 18. novembra 2024
